Evropski inštitut za enakost med spoloma je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje. Čez nekaj tednov desetletno vodenje tega inštituta končuje Virginija Langbakk in z njo se bo ob mednarodnem dnevu žena pogovarjala Nataša Štefe. Kje so vrzeli med spoloma največje in kje najmanjše? Kam se na lestvici spolne (ne)enakosti 28-ih držav članic uvršča naša država? In zakaj se leta 2019 sploh še pogovarjamo o tem?

Virginija Langbakk konec aprila končuje skoraj desetletno vodenje Evropskega inštituta za enakost med spoloma.

“Spolna enakost ni le človeka pravica, je nekaj, kar je bolj v percepciji družbe, v kulturi, v glavah in razumevanju ljudi, v nenapisanih družbenih pravilih. Človekove pravice so lahko na papirju, ampak to še ne pomeni, da tudi veljajo v družbi.”

Evropski inštitut za enakost med spoloma je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje. Čez nekaj tednov desetletno vodenje tega inštituta končuje Virginija Langbakk in z njo se bo ob mednarodnem dnevu žena pogovarjala Nataša Štefe. Kje so vrzeli med spoloma največje in kje najmanjše? Kam se na lestvici spolne (ne)enakosti 28-ih držav članic uvršča naša država? In zakaj se leta 2019 sploh še pogovarjamo o tem?

“Opazili smo tudi, da se je Slovenija v zadnjem merjenju zelo dvignila in napredovala na področju družbene moči, kjer zaseda celo drugo mesto med članicami EU. Gre za zastopanost žensk v parlamentu in vladi pa tudi na čelu javnih institucij in v njihovih nadzornih svetih. Slabše se vaša država odreže na področju znanja in izobraževanja, kjer so razlike med spoloma še vedno zelo velike. To pa bo žal dolgoročno vplivalo tudi na druga področja…”