Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropski inštitut za enakost med spoloma je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje. Čez nekaj tednov desetletno vodenje tega inštituta končuje Virginija Langbakk in z njo se bo ob mednarodnem dnevu žena pogovarjala Nataša Štefe. Kje so vrzeli med spoloma največje in kje najmanjše? Kam se na lestvici spolne (ne)enakosti 28-ih držav članic uvršča naša država? In zakaj se leta 2019 sploh še pogovarjamo o tem?
Virginija Langbakk konec aprila končuje skoraj desetletno vodenje Evropskega inštituta za enakost med spoloma.
“Spolna enakost ni le človeka pravica, je nekaj, kar je bolj v percepciji družbe, v kulturi, v glavah in razumevanju ljudi, v nenapisanih družbenih pravilih. Človekove pravice so lahko na papirju, ampak to še ne pomeni, da tudi veljajo v družbi.”
Evropski inštitut za enakost med spoloma je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje. Čez nekaj tednov desetletno vodenje tega inštituta končuje Virginija Langbakk in z njo se bo ob mednarodnem dnevu žena pogovarjala Nataša Štefe. Kje so vrzeli med spoloma največje in kje najmanjše? Kam se na lestvici spolne (ne)enakosti 28-ih držav članic uvršča naša država? In zakaj se leta 2019 sploh še pogovarjamo o tem?
“Opazili smo tudi, da se je Slovenija v zadnjem merjenju zelo dvignila in napredovala na področju družbene moči, kjer zaseda celo drugo mesto med članicami EU. Gre za zastopanost žensk v parlamentu in vladi pa tudi na čelu javnih institucij in v njihovih nadzornih svetih. Slabše se vaša država odreže na področju znanja in izobraževanja, kjer so razlike med spoloma še vedno zelo velike. To pa bo žal dolgoročno vplivalo tudi na druga področja…”
Evropski inštitut za enakost med spoloma je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje. Čez nekaj tednov desetletno vodenje tega inštituta končuje Virginija Langbakk in z njo se bo ob mednarodnem dnevu žena pogovarjala Nataša Štefe. Kje so vrzeli med spoloma največje in kje najmanjše? Kam se na lestvici spolne (ne)enakosti 28-ih držav članic uvršča naša država? In zakaj se leta 2019 sploh še pogovarjamo o tem?
Virginija Langbakk konec aprila končuje skoraj desetletno vodenje Evropskega inštituta za enakost med spoloma.
“Spolna enakost ni le človeka pravica, je nekaj, kar je bolj v percepciji družbe, v kulturi, v glavah in razumevanju ljudi, v nenapisanih družbenih pravilih. Človekove pravice so lahko na papirju, ampak to še ne pomeni, da tudi veljajo v družbi.”
Evropski inštitut za enakost med spoloma je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje. Čez nekaj tednov desetletno vodenje tega inštituta končuje Virginija Langbakk in z njo se bo ob mednarodnem dnevu žena pogovarjala Nataša Štefe. Kje so vrzeli med spoloma največje in kje najmanjše? Kam se na lestvici spolne (ne)enakosti 28-ih držav članic uvršča naša država? In zakaj se leta 2019 sploh še pogovarjamo o tem?
“Opazili smo tudi, da se je Slovenija v zadnjem merjenju zelo dvignila in napredovala na področju družbene moči, kjer zaseda celo drugo mesto med članicami EU. Gre za zastopanost žensk v parlamentu in vladi pa tudi na čelu javnih institucij in v njihovih nadzornih svetih. Slabše se vaša država odreže na področju znanja in izobraževanja, kjer so razlike med spoloma še vedno zelo velike. To pa bo žal dolgoročno vplivalo tudi na druga področja…”
Jerneja Jošar, diplomirana agronominja ima drugačno mnenje o vrtnarjenju, kot ga poznamo iz starih knjig in običajev. Zavzema se za to, da bi ga ljudem približala, saj mnogim še vedno predstavlja muko.
Opis: Kako srbeče pete v planinskih čevljih prepričati, da ostanejo doma in kako tudi sedaj ohranjati planinsko kondicijo? Idej za delo doma je ogromno, pa tudi splošno fizično kondicijo se da vzdrževati v vseh pogojih. Nekaj nam jih je povedal Matjaž Šerkezi, aplinist, gorski reševalec in sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
Neveljaven email naslov