Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Intervju: Raul Midón

14.04.2019

Ameriški kantavtor Raul Midón se je rodil v ruralni vasici v ameriški zvezni državi Nova Mehika, kmalu po rojstvu pa oslepel. Vizualna kultura ga tako ne gane, pravi, da Mozart in Beethoven nista potrebovala videospotov, njuno glasbo se posluša. Ustvarjalec posluša svet, uglasbil je svoje otroške sanje, najraje pa zapoje v španščini. Ta je bolj ekspresivna od angleščine, pripoveduje, da lahko z manj besedami v tem jeziku poveš veliko več. Raul Midon je bil sprva studijski in koncertni glasbenik za Shakiro, Jose Feliciana, Julia Iglesiasa in druge, pozneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval z Richardom Bono, Steviejem Wonderjem, Herbiejem Hancockom in drugimi. Dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, med največje dosežke pa si šteje, da je svoboden ustvarjalec. Intervju je v izvirniku, vabljeni k poslušanju in branju na naši spletni strani.

Ameriški kantavtor Raul Midón z glasom oponaša trobento, sočasno z eno roko ubira strune kitare, z drugo udarja ritem po bongih. Ko zapoje, poslušalec onemi. Od rojstva je slep, zato glasbo posluša

Ameriški kantavtor Raul Midón se je rodil v ruralni vasici v ameriški zvezni državi Nova Mehika, kmalu po rojstvu pa je oslepel. Vizualna kultura ga tako ne gane, pravi, da Mozart in Beethoven nista potrebovala videospotov, njuno glasbo se posluša. Ustvarjalec posluša svet, uglasbil je svoje otroške sanje, najraje pa zapoje v španščini. Ta je bolj ekspresivna od angleščine, pripoveduje, da lahko z manj besedami v tem jeziku poveš veliko več. Raul Midón je bil sprva studijski in koncertni glasbenik za Shakiro, Joseja Feliciana, Julia Iglesiasa in druge, pozneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval z Richardom Bono, Steviejem Wonderjem, Herbiejem Hancockom in drugimi. Dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, med največje dosežke pa si šteje, da je svoboden ustvarjalec. Intervju je v izvirniku, vabljeni k poslušanju in branju! 

Dober dan, sem Raul Midón in poslušate Val 202!

Raul Midón, ste tudi radioamater, tam se podpisujete z Morsejevo abecedo.

Ja, Morsejevo abecedo sem moral usvojiti, ko sem delal licenco za radioamaterja. To je umirajoča spretnost, znanje, ki je bilo včasih zahtevano za kapitana ladje, če si šel v mornarico in podobno.

Veliko se je spremenilo s prihodom interneta. Poslušala sem intervju, v katerem ste dejali, da je internet spremenil vse, zlasti študij. Ta je bil za vas veliko bolj zahteven, kar se tiče dostopa do študijske literature.

Oh! Če bi imel na fakulteti dostop do tehnologije, do katere ga imamo danes, bi bilo vse neskončno bolj preprosto. Za slepo osebo je bil obisk knjižnice včasih zelo naporen, nekdo ti je moral pomagati iskati gradivo. Zdaj greš na internet, kjer je večina stvari takoj dostopnih in jih lahko bereš kar prek spleta.

Podobno velja za učenje glasbe prek spleta, veliko glasbenikov je youtubovskih samoukov. Vi te možnosti niste imeli.

Sam sem zelo skeptičen do učenja glasbe prek Youtuba. Mislim, da se sicer lahko priučiš nekaterih stvari, a sem prepričan, da ne bo video nikoli nadomestil inštrukcij na štiri oči. Če želiš postati vrhunski glasbenik, mojster, rabiš inštrukcije z drugo osebo, Youtube video tega ne more nadomestiti.

Kdo so bili vaši mentorji? Oče?

Vsekakor moj oče, imel sem tudi številne učitelje, od šestega leta naprej in vse do študijskih časov. Zelo so mi pomagali.

Kaj pa vaši glasbeni kolegi? Sodelovali ste s Shakiro, Josejem Felicianom, Juliem Iglesiasom, Steviejem Wonderjem in drugimi. Začeli pa ste kot studijski glasbenik.  

Začel sem v barih in restavracijah, šele nato sem postal studijski glasbenik. Kar je odlično, saj ne potuješ, temveč se zapreš v studio in snemaš tuje plošče. To je tudi plačano veliko bolje kot igranje v klubih.

Ste se veliko naučili ob delu na tujih ploščah?

Absolutno, ogromno. Najprej sem se naučil, kako deluje studio. Močno se razlikuje od igranja v živo, saj delo temelji na podrobnostih. Ljudje, ki niso vajeni studijskega zvoka, si na ušesa poveznejo slušalke in naenkrat slišijo vsako podrobnost, vsak zvok. To je strašljivo! Slišiš drobceni zvok prstov, svoje lastno dihanje in glas. Zahteva torej posebne spretnosti.

Katero sodelovanje je bilo najbolj plodno? Oziroma sodelovanje s katerim glasbenikom vam je najbolj ostalo v spominu?

Vsekakor je bilo sodelovanje s Herbiejem Hancockom zame zelo pomembno, sodelovala sva na njegovi plošči Possibilities. Tudi delo s Steviejem Wonderjem je bilo izredno, ko je z mano zapel skladbo Expressions of Love. Ah, veliko jih je. Zelo sem bil navdušen, ko sem sodeloval z Dianne Reeves, snemal sem na svojem domu, prišla je in odpela …

Dianne Reeves je vaša najljubša pevka, kajne?

Vsekakor. Ona je ena najboljših pevk na svetu.

Raul Midón, tudi sami ste izjemen vokalist in imitator. Oponašate trobento, čemur pa ne moremo reči “scat singing” oziroma improvizirano petje … Po čem se razlikuje?

Improvizirano petje je termin, ki ga ne uporabljam, ker običajno vključuje veliko zlogov *poje*. Sam na nek način počnem tudi to, a raje improviziram na nivoju instrumentalistov. V preteklosti je bilo improvizirano petje na srednjem nivoju, standardi niso bili ravno visoki. Morda se je to spremenilo tudi, ko sem posnel viralni video, v katerem pojem Giant Steps v vseh tonovskih načinih. Improviziral sem. To je torej nekaj, kar je za vokaliste skoraj nemogoče. Se pa vsi dobri oziroma odlični instrumentalisti v nekem trenutku naučijo zaigrati skladbo Giant Steps. Sam sem si torej zastavil izziv, kako improvizirati to skladbo. Ne, kako posnemati solo, temveč v tistem trenutku improvizirati, spontano zapeti.

Vaš obraz se pri improvizaciji popolnoma spremeni. Ko ste odpeli lestvico, ste imeli drugačen izraz. Kako se počutite, ko improvizirate na koncertu?

*smeh* Ko je dobro, je to najboljši občutek na svetu. Nastop usmerja transcendentnost trenutka. Če ti uspeta dva, trije dobri trenutki na koncert, si dosegel vse!

Prej ste pripovedovali o radiu, do njega gojite posebne občutke. Kot otrok ste poslušali radio in v veliko skladbah opisujete te trenutke iz otroštva, med drugim tudi svoje sanje, kako v njih bežite, tečete.

Ja, radio je bil zaradi več razlogov izredno pomemben del mojega življenja. Živeli smo v zelo ruralnem predelu Nove Mehike, nismo mogli kar skočiti v avto in se odpeljati v klub, kot tisti, ki so živeli v New Yorku ali Los Angelesu. Radio je omogočal dostop do glasbe. Potem je tukaj še moja fascinacija z radijsko tehnologijo. Ponoči, ko je bila atmosfera ravno pravšnja, si lahko ujel signal iz oddaljenih krajev. Ne nujno le ponoči, včasih si lahko ujel zvok z drugega konca sveta. To je povezano z ionosfero. Skratka, kot petletni otrok sem dobil kratkovalovni radijski sprejemnik in ga poslušal.  

Se spomnite kakšne melodije ali izvajalcev? Verjetno je veliko nostalgije …

Seveda! Oye Coma Va je bila uspešnica v času mojega odraščanja. Spomnim se tudi melodij kratkovalovnih radijev. Vsaka zvezna država je imela svojo melodijo, verjetno so bile nacionalne himne. Samo slišal sem to melodijo in prepoznal državo!

Raul Midón, pojete tudi v španščini. Je bolj ekspresivna od angleščine?

Veliko bolj. Je bolj poetična, z manj besedami poveš več. Španščina se razlikuje tudi v vokalih, je bolj odprta.

In tudi ritem, kajne? Sami kombinirate prvine jazza, flamenka …

Ja. Jazz, flamenko, salso, afrokubanske ritme, tango in tako dalje.

Igrate tudi številne instrumente; od bonga do banja. Kako ste se naučili vseh teh inštrumentov, gre verjetno prav za številne glasbene vplive, s katerimi ste odraščali.  

V veliko primerih igram te inštrumente tako dobro, da lahko počnem, kar hočem. Nimam se za mojstra banja, a ga igram. Ko sem igral s Shakiro, sem igral mandolino. Ne, ker bi bil vrhunski, a sem želel nastopati v njeni zasedbi. Skratka, priložnostno igram marsikaj.

Če se vrneva k španščini, izmislili ste si zanimivo besedo tembererana in jo uglasbili. Pravzaprav gre za vaše otroške sanje, ki ste jih opisali z zvokom, z besedilom.

Temebererana … Kot otrok sem sanjal zelo žive sanje. Opisal sem jih svojemu očetu, ki se je zanje zelo zanimal, tudi zato sem si jih tako zapomnil. Tembererana je izmišljena dežela in je hkrati ime njenih prebivalcev. V resnici je oddaljena energija. Ti prebivalci so imeli svojo energijo: nekateri so bili dobri, drugi slabi. Kot v vsaki otroški pravljici. Skladbo sem posnel. Res je izvrstna, posneti so inštrumenti argentinske tradicionalne glasbe, namesto bobnov in bas kitare so bongi …

To je torej carnavalito?

Tako je! Ritmično je to carnavalito.

Raul Midón, živimo v vizualni družbi. Kako vi dojemate to vizualnost v glasbi?

Ah … To je trn v moji peti. Ustvarjanje videoglasbe … Razumem, da je to del današnje družbe, da tako konzumiramo in celo poslušamo glasbo, a s tem nisem pomirjen. Ne razumem, zakaj rabi glasba film, posnetek. Mozart ne rabi videa, Beethoven ne rabi videa. Poslušaš ju! Zakaj rabimo video material z glasbo?

A vendar imate Instagram profil!

Vem. V tem sodelujem, a precej zadržano.

Objavljate celo fotografije svoje mačke Noodles.

Res je. No, to počnejo drugi. Nekako sodelujem, a … Ah. Vsakič, ko snemamo videospot, bleh. Nekateri ljudje v tem uživajo, sam pač to počnem, ker mi tako narekujejo. Nekateri se s tem izražajo, zame je to del glasbenega posla. Rad imam glasbo, ne pa videospotov.

Raul Midón, sama vas dojemam kot odličnega tekstopisca, pripovedovalca zgodb. Bob Dylan je za to prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Vem, da to ni najnovejša novica, a vendar, kaj si mislite o tej nagradi?

Verjetno si jo je zaslužil. Je izredno nadarjen in mislim, da je vplival na vsakega tekstopisca, ki ga poznam. Sam pisanje besedil jemljem zelo resno. Pisanje glasbe je veliko bolj enostavno od pisanja besedil. Tudi zato veliko berem. Če želim pisati, moram brati.

Kaj berete? Klasike?

Vse živo. Tudi klasike! Sem velik oboževalec Nabokova. Berem tudi trilerje … Včeraj sem ravno prebral Carlosa Castanedo, z njim se zlahka povežem. Gre za energijo, točno to je Tembererana, nagovarja me na poseben način.

Raul Midón, se imate za poeta, glasbenika ali je to dvoje neločljivo?

Ne vem, ali sem napisal dovolj, da bi si rekel poet. Morda … Mislim, da bi moral napisati več, da bi se lahko oklical za poeta. Skušam pa pisati vsak dan. Pišem dnevnik, zapisujem ideje, če so še tako neumne. Enako velja za skladbe. Od desetih, ki jih napišem, so tri res dobre, dve imata potencial, nekatere pa … Ne funkcionirajo. Gre torej za proces, za nekaj, kar moraš početi. Se pa zgodi tudi, da neka skladba ne funkcionira, ko jo poslušaš pozneje, pa ti je res všeč!

Pred mesecem dni ste imeli rojstni dan.

Da, star sem bil 53 let.

Ko se ozrete nazaj, obžalujete kaj, kar ste storili oziroma česar niste?

Zelo malo stvari obžalujem. Vesel sem, da sem si lahko ustvaril življenje, v katerem delam zase, v katerem sem svoboden. Nihče mi ne narekuje, katere skladbe moram igrati, kaj moram posneti ali zapeti. To je bolj pomembno kot slava ali denar. Obžalujem morda, da nisem šel na Kitajsko, ko sem imel priložnost. Sicer pa … Ne. Počel sem, kar sem želel, počnem, kar si želim.

V glasbenem smislu: ste si česa zelo želeli, pa vam (še) ni uspelo?

Ja … Želel bi si delati s Princem ali z Milesom Davisom.

S kom, ki še živi?

Mogoče Chick Corea. Sodeloval sem s številnimi glasbeniki, s katerimi sem si želel sodelovati, gotovo pa je še kdo, ki se ga zdaj ne spomnim.

Raul Midón, bi mi za konec odigrali lestvico, improvizirano trobento?

*improvizirana trobenta z vokalom* Odpel sem vam tri oziroma štiri lestvice!


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Intervju: Raul Midón

14.04.2019

Ameriški kantavtor Raul Midón se je rodil v ruralni vasici v ameriški zvezni državi Nova Mehika, kmalu po rojstvu pa oslepel. Vizualna kultura ga tako ne gane, pravi, da Mozart in Beethoven nista potrebovala videospotov, njuno glasbo se posluša. Ustvarjalec posluša svet, uglasbil je svoje otroške sanje, najraje pa zapoje v španščini. Ta je bolj ekspresivna od angleščine, pripoveduje, da lahko z manj besedami v tem jeziku poveš veliko več. Raul Midon je bil sprva studijski in koncertni glasbenik za Shakiro, Jose Feliciana, Julia Iglesiasa in druge, pozneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval z Richardom Bono, Steviejem Wonderjem, Herbiejem Hancockom in drugimi. Dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, med največje dosežke pa si šteje, da je svoboden ustvarjalec. Intervju je v izvirniku, vabljeni k poslušanju in branju na naši spletni strani.

Ameriški kantavtor Raul Midón z glasom oponaša trobento, sočasno z eno roko ubira strune kitare, z drugo udarja ritem po bongih. Ko zapoje, poslušalec onemi. Od rojstva je slep, zato glasbo posluša

Ameriški kantavtor Raul Midón se je rodil v ruralni vasici v ameriški zvezni državi Nova Mehika, kmalu po rojstvu pa je oslepel. Vizualna kultura ga tako ne gane, pravi, da Mozart in Beethoven nista potrebovala videospotov, njuno glasbo se posluša. Ustvarjalec posluša svet, uglasbil je svoje otroške sanje, najraje pa zapoje v španščini. Ta je bolj ekspresivna od angleščine, pripoveduje, da lahko z manj besedami v tem jeziku poveš veliko več. Raul Midón je bil sprva studijski in koncertni glasbenik za Shakiro, Joseja Feliciana, Julia Iglesiasa in druge, pozneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval z Richardom Bono, Steviejem Wonderjem, Herbiejem Hancockom in drugimi. Dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, med največje dosežke pa si šteje, da je svoboden ustvarjalec. Intervju je v izvirniku, vabljeni k poslušanju in branju! 

Dober dan, sem Raul Midón in poslušate Val 202!

Raul Midón, ste tudi radioamater, tam se podpisujete z Morsejevo abecedo.

Ja, Morsejevo abecedo sem moral usvojiti, ko sem delal licenco za radioamaterja. To je umirajoča spretnost, znanje, ki je bilo včasih zahtevano za kapitana ladje, če si šel v mornarico in podobno.

Veliko se je spremenilo s prihodom interneta. Poslušala sem intervju, v katerem ste dejali, da je internet spremenil vse, zlasti študij. Ta je bil za vas veliko bolj zahteven, kar se tiče dostopa do študijske literature.

Oh! Če bi imel na fakulteti dostop do tehnologije, do katere ga imamo danes, bi bilo vse neskončno bolj preprosto. Za slepo osebo je bil obisk knjižnice včasih zelo naporen, nekdo ti je moral pomagati iskati gradivo. Zdaj greš na internet, kjer je večina stvari takoj dostopnih in jih lahko bereš kar prek spleta.

Podobno velja za učenje glasbe prek spleta, veliko glasbenikov je youtubovskih samoukov. Vi te možnosti niste imeli.

Sam sem zelo skeptičen do učenja glasbe prek Youtuba. Mislim, da se sicer lahko priučiš nekaterih stvari, a sem prepričan, da ne bo video nikoli nadomestil inštrukcij na štiri oči. Če želiš postati vrhunski glasbenik, mojster, rabiš inštrukcije z drugo osebo, Youtube video tega ne more nadomestiti.

Kdo so bili vaši mentorji? Oče?

Vsekakor moj oče, imel sem tudi številne učitelje, od šestega leta naprej in vse do študijskih časov. Zelo so mi pomagali.

Kaj pa vaši glasbeni kolegi? Sodelovali ste s Shakiro, Josejem Felicianom, Juliem Iglesiasom, Steviejem Wonderjem in drugimi. Začeli pa ste kot studijski glasbenik.  

Začel sem v barih in restavracijah, šele nato sem postal studijski glasbenik. Kar je odlično, saj ne potuješ, temveč se zapreš v studio in snemaš tuje plošče. To je tudi plačano veliko bolje kot igranje v klubih.

Ste se veliko naučili ob delu na tujih ploščah?

Absolutno, ogromno. Najprej sem se naučil, kako deluje studio. Močno se razlikuje od igranja v živo, saj delo temelji na podrobnostih. Ljudje, ki niso vajeni studijskega zvoka, si na ušesa poveznejo slušalke in naenkrat slišijo vsako podrobnost, vsak zvok. To je strašljivo! Slišiš drobceni zvok prstov, svoje lastno dihanje in glas. Zahteva torej posebne spretnosti.

Katero sodelovanje je bilo najbolj plodno? Oziroma sodelovanje s katerim glasbenikom vam je najbolj ostalo v spominu?

Vsekakor je bilo sodelovanje s Herbiejem Hancockom zame zelo pomembno, sodelovala sva na njegovi plošči Possibilities. Tudi delo s Steviejem Wonderjem je bilo izredno, ko je z mano zapel skladbo Expressions of Love. Ah, veliko jih je. Zelo sem bil navdušen, ko sem sodeloval z Dianne Reeves, snemal sem na svojem domu, prišla je in odpela …

Dianne Reeves je vaša najljubša pevka, kajne?

Vsekakor. Ona je ena najboljših pevk na svetu.

Raul Midón, tudi sami ste izjemen vokalist in imitator. Oponašate trobento, čemur pa ne moremo reči “scat singing” oziroma improvizirano petje … Po čem se razlikuje?

Improvizirano petje je termin, ki ga ne uporabljam, ker običajno vključuje veliko zlogov *poje*. Sam na nek način počnem tudi to, a raje improviziram na nivoju instrumentalistov. V preteklosti je bilo improvizirano petje na srednjem nivoju, standardi niso bili ravno visoki. Morda se je to spremenilo tudi, ko sem posnel viralni video, v katerem pojem Giant Steps v vseh tonovskih načinih. Improviziral sem. To je torej nekaj, kar je za vokaliste skoraj nemogoče. Se pa vsi dobri oziroma odlični instrumentalisti v nekem trenutku naučijo zaigrati skladbo Giant Steps. Sam sem si torej zastavil izziv, kako improvizirati to skladbo. Ne, kako posnemati solo, temveč v tistem trenutku improvizirati, spontano zapeti.

Vaš obraz se pri improvizaciji popolnoma spremeni. Ko ste odpeli lestvico, ste imeli drugačen izraz. Kako se počutite, ko improvizirate na koncertu?

*smeh* Ko je dobro, je to najboljši občutek na svetu. Nastop usmerja transcendentnost trenutka. Če ti uspeta dva, trije dobri trenutki na koncert, si dosegel vse!

Prej ste pripovedovali o radiu, do njega gojite posebne občutke. Kot otrok ste poslušali radio in v veliko skladbah opisujete te trenutke iz otroštva, med drugim tudi svoje sanje, kako v njih bežite, tečete.

Ja, radio je bil zaradi več razlogov izredno pomemben del mojega življenja. Živeli smo v zelo ruralnem predelu Nove Mehike, nismo mogli kar skočiti v avto in se odpeljati v klub, kot tisti, ki so živeli v New Yorku ali Los Angelesu. Radio je omogočal dostop do glasbe. Potem je tukaj še moja fascinacija z radijsko tehnologijo. Ponoči, ko je bila atmosfera ravno pravšnja, si lahko ujel signal iz oddaljenih krajev. Ne nujno le ponoči, včasih si lahko ujel zvok z drugega konca sveta. To je povezano z ionosfero. Skratka, kot petletni otrok sem dobil kratkovalovni radijski sprejemnik in ga poslušal.  

Se spomnite kakšne melodije ali izvajalcev? Verjetno je veliko nostalgije …

Seveda! Oye Coma Va je bila uspešnica v času mojega odraščanja. Spomnim se tudi melodij kratkovalovnih radijev. Vsaka zvezna država je imela svojo melodijo, verjetno so bile nacionalne himne. Samo slišal sem to melodijo in prepoznal državo!

Raul Midón, pojete tudi v španščini. Je bolj ekspresivna od angleščine?

Veliko bolj. Je bolj poetična, z manj besedami poveš več. Španščina se razlikuje tudi v vokalih, je bolj odprta.

In tudi ritem, kajne? Sami kombinirate prvine jazza, flamenka …

Ja. Jazz, flamenko, salso, afrokubanske ritme, tango in tako dalje.

Igrate tudi številne instrumente; od bonga do banja. Kako ste se naučili vseh teh inštrumentov, gre verjetno prav za številne glasbene vplive, s katerimi ste odraščali.  

V veliko primerih igram te inštrumente tako dobro, da lahko počnem, kar hočem. Nimam se za mojstra banja, a ga igram. Ko sem igral s Shakiro, sem igral mandolino. Ne, ker bi bil vrhunski, a sem želel nastopati v njeni zasedbi. Skratka, priložnostno igram marsikaj.

Če se vrneva k španščini, izmislili ste si zanimivo besedo tembererana in jo uglasbili. Pravzaprav gre za vaše otroške sanje, ki ste jih opisali z zvokom, z besedilom.

Temebererana … Kot otrok sem sanjal zelo žive sanje. Opisal sem jih svojemu očetu, ki se je zanje zelo zanimal, tudi zato sem si jih tako zapomnil. Tembererana je izmišljena dežela in je hkrati ime njenih prebivalcev. V resnici je oddaljena energija. Ti prebivalci so imeli svojo energijo: nekateri so bili dobri, drugi slabi. Kot v vsaki otroški pravljici. Skladbo sem posnel. Res je izvrstna, posneti so inštrumenti argentinske tradicionalne glasbe, namesto bobnov in bas kitare so bongi …

To je torej carnavalito?

Tako je! Ritmično je to carnavalito.

Raul Midón, živimo v vizualni družbi. Kako vi dojemate to vizualnost v glasbi?

Ah … To je trn v moji peti. Ustvarjanje videoglasbe … Razumem, da je to del današnje družbe, da tako konzumiramo in celo poslušamo glasbo, a s tem nisem pomirjen. Ne razumem, zakaj rabi glasba film, posnetek. Mozart ne rabi videa, Beethoven ne rabi videa. Poslušaš ju! Zakaj rabimo video material z glasbo?

A vendar imate Instagram profil!

Vem. V tem sodelujem, a precej zadržano.

Objavljate celo fotografije svoje mačke Noodles.

Res je. No, to počnejo drugi. Nekako sodelujem, a … Ah. Vsakič, ko snemamo videospot, bleh. Nekateri ljudje v tem uživajo, sam pač to počnem, ker mi tako narekujejo. Nekateri se s tem izražajo, zame je to del glasbenega posla. Rad imam glasbo, ne pa videospotov.

Raul Midón, sama vas dojemam kot odličnega tekstopisca, pripovedovalca zgodb. Bob Dylan je za to prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Vem, da to ni najnovejša novica, a vendar, kaj si mislite o tej nagradi?

Verjetno si jo je zaslužil. Je izredno nadarjen in mislim, da je vplival na vsakega tekstopisca, ki ga poznam. Sam pisanje besedil jemljem zelo resno. Pisanje glasbe je veliko bolj enostavno od pisanja besedil. Tudi zato veliko berem. Če želim pisati, moram brati.

Kaj berete? Klasike?

Vse živo. Tudi klasike! Sem velik oboževalec Nabokova. Berem tudi trilerje … Včeraj sem ravno prebral Carlosa Castanedo, z njim se zlahka povežem. Gre za energijo, točno to je Tembererana, nagovarja me na poseben način.

Raul Midón, se imate za poeta, glasbenika ali je to dvoje neločljivo?

Ne vem, ali sem napisal dovolj, da bi si rekel poet. Morda … Mislim, da bi moral napisati več, da bi se lahko oklical za poeta. Skušam pa pisati vsak dan. Pišem dnevnik, zapisujem ideje, če so še tako neumne. Enako velja za skladbe. Od desetih, ki jih napišem, so tri res dobre, dve imata potencial, nekatere pa … Ne funkcionirajo. Gre torej za proces, za nekaj, kar moraš početi. Se pa zgodi tudi, da neka skladba ne funkcionira, ko jo poslušaš pozneje, pa ti je res všeč!

Pred mesecem dni ste imeli rojstni dan.

Da, star sem bil 53 let.

Ko se ozrete nazaj, obžalujete kaj, kar ste storili oziroma česar niste?

Zelo malo stvari obžalujem. Vesel sem, da sem si lahko ustvaril življenje, v katerem delam zase, v katerem sem svoboden. Nihče mi ne narekuje, katere skladbe moram igrati, kaj moram posneti ali zapeti. To je bolj pomembno kot slava ali denar. Obžalujem morda, da nisem šel na Kitajsko, ko sem imel priložnost. Sicer pa … Ne. Počel sem, kar sem želel, počnem, kar si želim.

V glasbenem smislu: ste si česa zelo želeli, pa vam (še) ni uspelo?

Ja … Želel bi si delati s Princem ali z Milesom Davisom.

S kom, ki še živi?

Mogoče Chick Corea. Sodeloval sem s številnimi glasbeniki, s katerimi sem si želel sodelovati, gotovo pa je še kdo, ki se ga zdaj ne spomnim.

Raul Midón, bi mi za konec odigrali lestvico, improvizirano trobento?

*improvizirana trobenta z vokalom* Odpel sem vam tri oziroma štiri lestvice!


25.12.2021

Portugalska chefa Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro

Portualska kuharska mojstra Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Med drugim sta pripravilia najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potiice. IIn kako si na Portugalskem zasladijo praznike?


24.12.2021

Poišči čestitko!

V iskanju nečesa lepega.


24.12.2021

Imenitna božična imena

Iskali smo ljudi, ki imajo vsak dan Božič. Ne, ni napaka. Vemo, da se praznik piše z malo začetnico. Poiskali smo namreč tiste, ki imajo božič v priimku. Z nami so delil najzabavnejše in najsimpatičnejše prigode.


23.12.2021

Vlado Kreslin Namesto koga roža cveti

Trideset let po izidu prvega samostojnega CD-ja prekmurskega godca Vlada Kreslina Namesto koga roža cveti ga je Založba kvalitetnih programov RTV Slovenija izdala tudi na dvojni vinilni plošči v ročno oštevilčeni nakladi tisoč primerkov z zanimivo arhivsko dokumentacijo in s priloženo pretočno kodo. Več o tistem času in glasbi na plošči pa njen protagonist in glasbeni urednik Jernej Vene.


23.12.2021

Kviz o odlokih

Preverjali smo vaše poznavanje odlokov, ki smo jih bili deležni od marca lani. V prvem krogu v interaktivnem kvizu smo zastavili 5 vprašanj. Igralca, ki sta najhitreje in najbolj pravilno odgovorila na največ vprašanj, sta si prislužila mesto v velikem finalu. Pomerila sta se iz slušalke v slušalko, vmes pa Andrej in Miha.


21.12.2021

Sentido project: ples, glasba, ritem in poezija

Solo andar (Samo hoditi) je ime nove skladbe in hkrati ime koncertnega sklopa v Klubu Cankarjevega doma, ki ga danes zvečer (ob 20-ih) pripravlja zasedba Sentido project. Glasbeno-plesni projekt, v katerem se flamenko sreča z jazzom, R'N'B-jem in popom, ponuja docela novo odrsko izkušnjo. Pogovarjali smo se s članoma Sentido project in hkrati avtorjema nove pesmi Solo andar, pevko in plesalko Urško Centa (besedilo) ter basistom Tadejem Kamplom (glasba).


21.12.2021

Slovenski znakovni jezik naj bo dostopen v vseh sferah življenja

Dan slovenskega znakovnega jezika je od letošnjega junija na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vpisan v slovensko ustavo, kar pomeni, da je priznan kot samostojen in avtohton jezik. Z željo, da bi poudarili pomen nadaljnjega razvoja slovenskega znakovnega jezika, ki trenutno obsega le okrog 21 tisoč kretenj, in zagotovili dostopnost v vseh sferah življenja, predvsem pri izobraževanju, je zveza ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ustvarila dokumentarni film 62.a, v katerem pretresljive osebne izpovedi odstirajo, kako je prepoved rabe maternega jezika v izobraževanju usodno zaznamovala gluho jezikovno manjšino. Na oder prihaja tudi stand-up komedija Decibel-ga, v kateri nastopajo tudi gluhi igralci. Predvajan bo glasbeni videospot Verjemi vase, ki je v celoti dostopen ljudem z izgubo sluha. Osrednje sporočilo zveze je, da si želijo vključujoče družbe oziroma dostopnost na vseh področjih življenja, pove Tina Grošelj iz Zveze društev gluhih in naglušnih ter scenaristka dokumentarnega filma 62.a


21.12.2021

Abrahamovska folklora na Slovenskem

Ker Val 202 z novim leto vstopa v petdeseto pot okoli sonca, je pravično in bogu všečno, da prehod v zahodno etapo obstoja ustrezno obeležimo. Ker pa Val 202 ni iz Vodic, čeprav ga tam tudi lovijo, smo na pomoč poklicali antropologa dr. Dana Podjeda. Pojasni tradicijo prehodov v zrela leta in nam svetuje, kak mlaj naj mu postavimo in kak verz naj mu vžgemo v uro, narejeno iz štora pokljuškega macesna.


20.12.2021

O politični debatah za mizo

Vsako leto si obljubimo, da se pri družinski večerji ne bomo pogovarjali o politiki, ker se bomo skregali. Pa se. Pogovarjamo in skregamo. Zakaj? Je to slovenska posebnost? Odgovarja Andraž Zorko, analitik, poznavalec družbe in politike.


20.12.2021

O darilih iz bencinskega servisa

Vsako leto si rečemo, da ne bomo čakali na zadnji trenutek in se potem, glej, glej, glej, 24. decembra zalotimo v izropani trgovini, na lovu za večerjo in darili. Velikokrat se zatečemo tudi na bencinski servis. Kaj vse pa tam iščemo in kupujemo, pove Ines Ćeman, zaposlena na Petrolu.


20.12.2021

O množičnem nakupovanju muhastih božičnih zvezd

Zakaj in kako poskrbeti, da bo božična zvezda preživela, smo vprašali kemika in ljubiteljskega botanika Jana Robina.


16.12.2021

Mednarodni projekt Disko šola

Mednarodni projekt Disko šola, v katerega so bili vključeni otroci iz Osnovne šole III v Murski Soboti, je pri nas koordinirala Sara Božanič z Inštituta za transmedijski dizajn. Osnovna ideja je bila skupno sodelovanje od 10 do 14- letnih učencev pri snovanju besedil in glasbe ter končnega snemanja male vinilne plošče z dvema avtorskima skladbama.


15.12.2021

Alen Jelen, režiser predstave Zgodbe grde deklice

Po sobotni jeseniški premieri bo danes ljubljanska premiera predstave Zgodbe grde deklice. Uprizoritev, ki je namenjena otrokom in najstnikom, njihovim staršem in učiteljem, je plod sodelovanja producenta ŠKUC gledališča z Zavodom Kolaž in prvič tudi z jeseniškim Gledališčem Toneta Čufarja. Zgodbe grde deklice, po besedilu francoskega avtorja, igralca in režiserja Juliena Daillerja, so predstava o samopodobi najstnikov, starih od osem do dvanajst let.


14.12.2021

Pogovor z Andrejem Sajetom

Novomeški škof dr. Andrej Saje je do leta 2013 vodil ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab. Pravi, da je Katoliška cerkev naredila že veliko na področju spolnih zlorab– na ravni predpisov.


14.12.2021

Težave v gostinstvu

Naše gostinstvo se že nekaj let spopada s pomanjkanjem kadra, epidemija pa je kadrovske težave še dodatno povečala. Čeprav je država tej panogi v tem času pomagala, zaznavajo namreč še večji odliv kadra v sosednje države kot pred to krizo, tudi sicer pa je zanimanje za delo v tej panogi vse manjše. Zakaj so gostinski poklici pri nas vse manj cenjeni, je v sosednji Avstriji res bolj rožnato in kaj bi bile rešitve za nastale razmere, v prispevku naše mariborske kolegice - Nataše Kuhar.


11.12.2021

Velika Planina reportaža

Zimski obisk gora zaradi nižjih temperatur, krajših dni in specifičnih snežnih razmer zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, ustrezno opremo, sposobnost dobre orientacije in pravilnega gibanja, predvsem pa veliko mero spoštovanja do gora, so poudarili organizatorji novinarske konference, ki jo je ob začetku zimske planinske sezone organizirala Planinska zveza Slovenije. Dogodek se je začel ob vznožju Velike Planine in se po večurnem pohodu z demonstracijo uporabe opreme končal na Domžalskem domu, vmes pa se je dogodilo marsikaj, tudi močan veter in sprožitev plazu.


08.12.2021

Dr Jana Javornik

Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. O spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti, o sodelovanju znanosti in politike, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti, se je z doktorico Jano Javornik pogovarjala Nataša Štefe.


06.12.2021

Jure Šešet, Avtobiografija Baracka Obame

Pred dnevi je pod okriljem založbe Učila izšla Obljubljena dežela, obsežna avtobiografija nekdanjega ameriškega predsednika Baraka Obame. V izvirniku je v ZDA izšla pred skoraj natanko enim letom in takoj začela podirati bralno-prodajne rekorde in kljub temu, da je izšla na koncu leta, brez težav prebila na lestvico 10 najbolj prodajanih knjig v ZDA v lanskem letu. Obama je spisal že dve uspešnici - Sanje mojega očeta in Pogum za upanje, ki pa sta bolj kot biografiji niz misli Baraka Obame o rasnih vprašanjih, dediščini in ameriškem snu. V aktualni knjigi pa nas gostobesedno popelje v Belo hišo, pa krizni štab, na pogajanja na Bližnji vzhod ter nam iskreno, mestoma duhovito predstavi dvome vase in svoje sposobnosti, ki so ga spreletavali, ko se je soočal z lastnimi omejitvami in z največjimi globalnimi izzivi hkrati.


04.12.2021

Marko Marovt o prometu na Norveškem

Kako je živeti v tihem mestu, ki ga s svojim hrupom ne obremenjuje promet? Kako spodbuditi prehod k električnim avtomobilom in kolesom? Pogovarjamo se z Markom Marovtom, Slovencem, ki že šest let živi v Oslu in od blizu spremlja prehod k električnim vozilom. Tudi sam je aktivno vključen v ta prehod, dela namreč v podjetju, ki organizira skupno rabo električnih koles. Med drugim izvemo tudi, kako je na severu Evrope z izposojo koles pozimi in kdaj kolesa dobijo tudi žebljičke na gumah. Marko Marovt ima v Oslu skupaj s prijatelji tudi kolesarski lokal in delavnico, tam se je z njim srečal Jan Grilc.


02.12.2021

Višji naziv pomeni tudi večjo moč

Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo. "Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."


Stran 8 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov