Letos se je zgodilo, da sta istočasno dva pomembna verska praznika: krščanska velika noč in judovski praznik pasha oziroma (hebrejsko) pesah. To je bil povod za pogovor z Majo Kutin, ki dobro pozna judovstvo, saj je kar nekaj časa živela v Izraelu. Ko se je vrnila v Slovenijo, so jo pogosto prosili za strokovno pomoč in razlage v povezavi z judovstvom, Izraelom, hebrejščino itd. … Kutinova je v tem zaznala nov poslovni izziv in zadnja leta želi s svojim delom na najrazličnejših področjih (turizem, marketing, izobraževanje) graditi mostove med kulturami. ”Niso vsi Izraelci Judje, niso vsi Judje verni. Če govorimo o košerskih gostih, govorimo o vernih Judih, ki so lahko iz celega sveta, niso pa vsi Judje verni, ne držijo se vsi pravil postave in zato kot turisti ne zahtevajo posebne obravnave. Za razliko od vernih Judov, ki bodo zahtevali košer hrano, razumevanje za sabat, za praznike … ,” razlaga Kutinova, ki pravi, da verni Judje, če se odločijo za potovanje med prazniki, najpogosteje izberejo organiziran način. Zakaj? Ker organizator že vnaprej poskrbi, da na potovanju vse poteka po sabatnih oziroma prazničnih verskih predpisih.

Košerski turisti so izziv in priložnost

Letos se je zgodilo, da sta istočasno dva pomembna verska praznika: krščanska velika noč in judovski praznik pasha oziroma (hebrejsko) pesah.  To je  bil povod za pogovor z Majo Kutin, ki dobro pozna judovstvo, saj je kar nekaj časa živela v Izraelu. Ko se je vrnila v Slovenijo,  so jo pogosto prosili za strokovno pomoč in razlage v povezavi z judovstvom, Izraelom, hebrejščino itd. … Kutinova je v tem zaznala nov poslovni izziv in zadnja leta želi s svojim delom na najrazličnejših področjih (turizem, marketing, izobraževanje) graditi mostove med kulturami.

”Niso vsi Izraelci Judje, niso vsi Judje verni. Če govorimo o košerskih gostih, govorimo o vernih Judih, ki so lahko iz celega sveta, niso pa vsi Judje verni, ne držijo se vsi pravil postave in zato kot turisti ne zahtevajo posebne obravnave. Za razliko od vernih Judov, ki bodo zahtevali košer hrano,  razumevanje za sabat, za praznike … ,” razlaga Kutinova, ki pravi, da verni Judje, če se odločijo za potovanje med prazniki,  najpogosteje izberejo organiziran način. Zakaj? Ker  organizator že vnaprej poskrbi, da na potovanju vse poteka po sabatnih oziroma prazničnih verskih predpisih.

Sabat in košer

Za sabat med drugim ni dovoljeno delo, prepovedano je prižiganje ognja (luči).  V hotelih, v katerih se vsem tem zahtevam prilagodijo,  najdemo dvigala, ki se ustavljajo v vsakem nadstropju (delo je namreč tudi pritiskanje na gumbe), uporabljajo posebna stikala, da je prižiganje luči programirano itd.  Težave lahko povzroči tudi žarnica v hladilniku, ki zasveti, ko ga odpremo … Kuhinjo v hotelu, v katerega prihajajo košerski gosti, pa je treba košerizirati.

”Kuhinja mora dobiti certifikat, ki ji ga podeli rabin. Treba jo je temeljito očistiti, štedilnik, vse pripomočke, posode, pribor. Kuhinjo čistijo z vrelo vodo in z belilom. Včasih je bolje kupiti nov pribor. Košerizacija kuhinje traja nekaj dni, ” je ta zapletena pravila opisovala Maja Kutin.

Kaj pa košer hrana? Kutinova pove, da vsa  pravila izhajajo iz Druge Mojzesove knjige, v kateri je zapisano, kaj je dovoljeno, kaj prepovedano: ”Prepoved mešanja mesa in mleka izhaja iz stavka, da ne smeš kuhati kozliča v mleku njegove matere.”

Zakaj je nastala telefonska tajnica? Zaradi sabata, seveda. Maja Kutin: ”Pravijo, da so judovski poslovneži iznašli tajnico na telefonu. Tako so lahko v času sabata dobivali poslovna sporočila, ki so jih poslušali, ko je bil sabat končan.”

Se bo slovenski turizem prilagodil zahtevam košerskih gostov? 

Kutinova pričakuje, da bo slovenski turizem v večji meri začutil izziv, ki ga prinašajo košerski gostje. Pogosto se namreč dogaja, da naročniki, zadovoljni s ponudbo, zakupijo za večje judovske praznike ali za sezono kar ves hotel, ki se prilagodi njihovim zahtevam: ”Na začetku je težje, je pa že nekaj hotelov, ki imajo v Sloveniji s tem izkušnje.” Bi v Sloveniji preživel košer hotel? Maja Kutin: ”Če preživi v Italiji in Avstriji, bi tudi v Sloveniji …”

Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali, pojejo Boney M v znani popevki By the Rivers ob Babylon. To je pesem z dolgo brado, ki jo poznamo v najrazličnejših izvedbah. ”Gre za Psalm št. 137, ki govori tudi o tem, kako težko je peti gospodove pesmi na tuji zemlji,” nam Maja Kutin pojasni izvor te popularne skladbe.