Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drobiž je taka, po svoje banalna stvar. Dokler ga imamo se ga ne zavedamo, ko nam ga zmanjka, nam gre pa vse narobe, pravi Vitomir Čop, tajnik Numizmatičnega društva Slovenije, ki so ga kovanci začeli zanimati na začetku osnovne šole. Ko je pisal knjigo o slovenskih kovancih in bankovcih v 20. stoletju, je naletel na zanimive članke o drobižu in tem, kako je tega med prvo svetovno vojno pravzaprav zmanjkalo.
V kakšno zadrego je pomanjkanje drobiža spravilo Avstro-Ogrsko
Drobiž je taka, po svoje banalna stvar. Dokler ga imamo se ga ne zavedamo, ko nam ga zmanjka, nam gre pa vse narobe, pravi Vitomir Čop, tajnik Numizmatičnega društva Slovenije, ki so ga kovanci začeli zanimati na začetku osnovne šole. Ko je pisal knjigo o slovenskih kovancih in bankovcih v 20. stoletju, je naletel na zanimive članke o drobižu in tem, kako je tega med prvo svetovno vojno pravzaprav zmanjkalo.
“Po vseh gostilnah in trgovinah so iskali ti tepci drobiž. In doma so nakopičili ta drobiž ter mislili, da so si s tem bogve kakšen dobiček napravili. Pomislili pa niso ti ljudje s praznimi glavami, da so s tem napravili celokupnemu gospodarstvu in gospodarskemu prometu velikansko škodo. Kajti vsled takih tepcev je v prometu sploh zmanjkalo drobiža. Sicer je pa tako neopravičeno zbiranje drobiža tudi protipostavno in kaznivo. Tisti torej, ki kopičijo doma drobiž, spadajo pravzaprav v luknjo!”
… je bilo objavljeno v Štajercu, Dolenjske novice pa so pisale:
“Že nekaj časa opažamo v Novem mestu in okolici veliko pomanjkanje drobiža. Na železnici že kar voznega listka ne moreš večinoma več dobiti in moral bi večkrat malodane samo zaradi pomanjkanja drobiža morda še kako nujno vožnjo opustiti. Torej v prometu se tako škodljivo občuti pomanjkanje drobiža, nerazsodni ljudje pa ga spravljajo na kupe in sede na njem, kakor pravljični zmaji pri zakletih devicah. Bodite vendar pametni in dajte drobiž v promet in ne ovirajte po vaši nerazsodnosti prostega prometa!”
Vitomir Čop je med raziskovanjem zgodbe z drobižem oziroma pomanjkanjem tega med prvo svetovno vojno naletel tudi na zapise, ki so pričali, da je drobiža primanjkovalo tudi v drugih avstro-ogrskih deželah. Nek lastnik vojaške kantine v Sarajevu je skrival kar 15 kilogramov drobnega denarja. Tam so uvedli tudi stroge kazni, vsem skrivalcem drobiža so pobrali 50 odstotkov najdenega.
Drobiž je taka, po svoje banalna stvar. Dokler ga imamo se ga ne zavedamo, ko nam ga zmanjka, nam gre pa vse narobe, pravi Vitomir Čop, tajnik Numizmatičnega društva Slovenije, ki so ga kovanci začeli zanimati na začetku osnovne šole. Ko je pisal knjigo o slovenskih kovancih in bankovcih v 20. stoletju, je naletel na zanimive članke o drobižu in tem, kako je tega med prvo svetovno vojno pravzaprav zmanjkalo.
V kakšno zadrego je pomanjkanje drobiža spravilo Avstro-Ogrsko
Drobiž je taka, po svoje banalna stvar. Dokler ga imamo se ga ne zavedamo, ko nam ga zmanjka, nam gre pa vse narobe, pravi Vitomir Čop, tajnik Numizmatičnega društva Slovenije, ki so ga kovanci začeli zanimati na začetku osnovne šole. Ko je pisal knjigo o slovenskih kovancih in bankovcih v 20. stoletju, je naletel na zanimive članke o drobižu in tem, kako je tega med prvo svetovno vojno pravzaprav zmanjkalo.
“Po vseh gostilnah in trgovinah so iskali ti tepci drobiž. In doma so nakopičili ta drobiž ter mislili, da so si s tem bogve kakšen dobiček napravili. Pomislili pa niso ti ljudje s praznimi glavami, da so s tem napravili celokupnemu gospodarstvu in gospodarskemu prometu velikansko škodo. Kajti vsled takih tepcev je v prometu sploh zmanjkalo drobiža. Sicer je pa tako neopravičeno zbiranje drobiža tudi protipostavno in kaznivo. Tisti torej, ki kopičijo doma drobiž, spadajo pravzaprav v luknjo!”
… je bilo objavljeno v Štajercu, Dolenjske novice pa so pisale:
“Že nekaj časa opažamo v Novem mestu in okolici veliko pomanjkanje drobiža. Na železnici že kar voznega listka ne moreš večinoma več dobiti in moral bi večkrat malodane samo zaradi pomanjkanja drobiža morda še kako nujno vožnjo opustiti. Torej v prometu se tako škodljivo občuti pomanjkanje drobiža, nerazsodni ljudje pa ga spravljajo na kupe in sede na njem, kakor pravljični zmaji pri zakletih devicah. Bodite vendar pametni in dajte drobiž v promet in ne ovirajte po vaši nerazsodnosti prostega prometa!”
Vitomir Čop je med raziskovanjem zgodbe z drobižem oziroma pomanjkanjem tega med prvo svetovno vojno naletel tudi na zapise, ki so pričali, da je drobiža primanjkovalo tudi v drugih avstro-ogrskih deželah. Nek lastnik vojaške kantine v Sarajevu je skrival kar 15 kilogramov drobnega denarja. Tam so uvedli tudi stroge kazni, vsem skrivalcem drobiža so pobrali 50 odstotkov najdenega.
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov