Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste Polje, ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo in oblikujejo računalniške igre
Poletna počitniška šola programiranja prvi teden julija poleg temeljnih znanj, kot sta računalništvo in informatika, od 11- do 15-letnike izobražuje tudi na področju digitalne kulture, umetnosti in etike.
“Po eni strani pokrivamo manko krožkov, ki poučujejo programiranje in računalništvo, kar se nam leta 2019 zdi zelo problematično. Po drugi strani pa z delavnicami opozarjamo na to, da niso dovolj samo tehnične veščine, da bi sodelovali v digitalni kulturi.” – Katja K. Ošljak, slovenska ambasadorka projekta Europe Code Week
Programiranje med drugim prinaša spretnosti, ki jih lahko uporabimo za lažje učenje, služi nam kot pomoč pri pisanju raziskovalnih nalog, z njegovo pomočjo lažje poiščemo podatke in jih obdelujemo. Navsezadnje pa je pomembna prednost programiranja tudi pri zaposlovanju.
“Programiranje je primerno tudi za otroke, ker je to temeljna veščina. Je abeceda sodobne družbe, s katero razvijajo svoje logično in algoritmično mišljenje ter bolje razumejo računalnike. S tem so lahko tudi odgovornejši družinski člani, sošolci, prijatelji, v prihodnosti sodelavci ter boljši državljani.”
Za programiranje ni treba biti matematik. Imeti moraš le voljo in cilj, ki ga poskušaš uresničiti ob pomoči tehnologije.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.
Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste Polje, ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo in oblikujejo računalniške igre
Poletna počitniška šola programiranja prvi teden julija poleg temeljnih znanj, kot sta računalništvo in informatika, od 11- do 15-letnike izobražuje tudi na področju digitalne kulture, umetnosti in etike.
“Po eni strani pokrivamo manko krožkov, ki poučujejo programiranje in računalništvo, kar se nam leta 2019 zdi zelo problematično. Po drugi strani pa z delavnicami opozarjamo na to, da niso dovolj samo tehnične veščine, da bi sodelovali v digitalni kulturi.” – Katja K. Ošljak, slovenska ambasadorka projekta Europe Code Week
Programiranje med drugim prinaša spretnosti, ki jih lahko uporabimo za lažje učenje, služi nam kot pomoč pri pisanju raziskovalnih nalog, z njegovo pomočjo lažje poiščemo podatke in jih obdelujemo. Navsezadnje pa je pomembna prednost programiranja tudi pri zaposlovanju.
“Programiranje je primerno tudi za otroke, ker je to temeljna veščina. Je abeceda sodobne družbe, s katero razvijajo svoje logično in algoritmično mišljenje ter bolje razumejo računalnike. S tem so lahko tudi odgovornejši družinski člani, sošolci, prijatelji, v prihodnosti sodelavci ter boljši državljani.”
Za programiranje ni treba biti matematik. Imeti moraš le voljo in cilj, ki ga poskušaš uresničiti ob pomoči tehnologije.
Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.
Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.
Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.
Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?
Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.
Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.
Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.
Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.
Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.
Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.
Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.
Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.
Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom
Neveljaven email naslov