Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Počasna mesta seveda niso tista mesta, kjer bi bila hitrost vožnje omejena na denimo 30 km/h ali ki bi živela v preteklosti – ravno nasprotno, gre za mesta, ki se z upoštevanjem določenih načel skušajo premakniti v drugačno prihodnost. Upirajo se hitremu tempu življenja in standardizaciji razvojnega modela v svetu, ne verjamejo torej, da v prihodnost vodi samo ena hitra pot. Večinoma gre za manjša in srednje velika mesta, ki imajo do 50.000 prebivalcev, šele v zadnjem času svoja načela širijo tudi v večjih mestih, predvsem na Kitajskem.
“Naše osnovno vodilo so vzdržnejša in krožna gospodarstva, socialna vključenost in odgovornost, aktivna družba. Iščemo pozitivno počasnost. Živimo v hitri turbo dobi, a ta turbo doba ni trajnostna. Ne more trajati večno, omejena je, saj je naš planet omejen.” – Pier Giorgio Oliveti, generalni sekretar zveze Cittaslow
Mednarodna zveza počasnih mest si prizadeva za boljša življenjska okolja prek uvajanja mnogih reform, povezanih z energijo, prometom in trajnostnim razvojem, hkrati pa v to enačbo vključuje tudi lokalno kulturo in dediščino.
“Imamo seznam projektov, na katerem je osem širših področij, denimo o novem zelenem kmetijstvu, socialni vključenosti, infrastrukturi, energiji, prometu, pa tudi o šolstvu. Vsako mesto, ki želi postati član združenja, mora spoštovati 72 osnovnih točk. To je nekako tako, kot da bi mesto vzeli v šolo. Gre za socialen, gospodarski in kakovostni projekt.” – Pier Giorgio Oliveti
V Sloveniji počasnega mesta še nimamo. “Žal nam je, da se v Sloveniji še nobeno mesto ni pridružilo združenju, saj vemo, da smo si kulturno zelo blizu, navsezadnje smo sosedi. Globoka kultura in duh slovenskih mest je popolnoma primerna za počasna mesta. A na koncu je to odvisno od vsakega župana in skupnosti,” poudarja Oliveti.
O urejanju življenjskih okolij in delovanju mest smo razmišljali tudi v seriji Frekvence X Mesta prihodnosti.
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Počasna mesta seveda niso tista mesta, kjer bi bila hitrost vožnje omejena na denimo 30 km/h ali ki bi živela v preteklosti – ravno nasprotno, gre za mesta, ki se z upoštevanjem določenih načel skušajo premakniti v drugačno prihodnost. Upirajo se hitremu tempu življenja in standardizaciji razvojnega modela v svetu, ne verjamejo torej, da v prihodnost vodi samo ena hitra pot. Večinoma gre za manjša in srednje velika mesta, ki imajo do 50.000 prebivalcev, šele v zadnjem času svoja načela širijo tudi v večjih mestih, predvsem na Kitajskem.
“Naše osnovno vodilo so vzdržnejša in krožna gospodarstva, socialna vključenost in odgovornost, aktivna družba. Iščemo pozitivno počasnost. Živimo v hitri turbo dobi, a ta turbo doba ni trajnostna. Ne more trajati večno, omejena je, saj je naš planet omejen.” – Pier Giorgio Oliveti, generalni sekretar zveze Cittaslow
Mednarodna zveza počasnih mest si prizadeva za boljša življenjska okolja prek uvajanja mnogih reform, povezanih z energijo, prometom in trajnostnim razvojem, hkrati pa v to enačbo vključuje tudi lokalno kulturo in dediščino.
“Imamo seznam projektov, na katerem je osem širših področij, denimo o novem zelenem kmetijstvu, socialni vključenosti, infrastrukturi, energiji, prometu, pa tudi o šolstvu. Vsako mesto, ki želi postati član združenja, mora spoštovati 72 osnovnih točk. To je nekako tako, kot da bi mesto vzeli v šolo. Gre za socialen, gospodarski in kakovostni projekt.” – Pier Giorgio Oliveti
V Sloveniji počasnega mesta še nimamo. “Žal nam je, da se v Sloveniji še nobeno mesto ni pridružilo združenju, saj vemo, da smo si kulturno zelo blizu, navsezadnje smo sosedi. Globoka kultura in duh slovenskih mest je popolnoma primerna za počasna mesta. A na koncu je to odvisno od vsakega župana in skupnosti,” poudarja Oliveti.
O urejanju življenjskih okolij in delovanju mest smo razmišljali tudi v seriji Frekvence X Mesta prihodnosti.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo. "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev. "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica
Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.
Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.
Neveljaven email naslov