Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Počasna mesta seveda niso tista mesta, kjer bi bila hitrost vožnje omejena na denimo 30 km/h ali ki bi živela v preteklosti – ravno nasprotno, gre za mesta, ki se z upoštevanjem določenih načel skušajo premakniti v drugačno prihodnost. Upirajo se hitremu tempu življenja in standardizaciji razvojnega modela v svetu, ne verjamejo torej, da v prihodnost vodi samo ena hitra pot. Večinoma gre za manjša in srednje velika mesta, ki imajo do 50.000 prebivalcev, šele v zadnjem času svoja načela širijo tudi v večjih mestih, predvsem na Kitajskem.
“Naše osnovno vodilo so vzdržnejša in krožna gospodarstva, socialna vključenost in odgovornost, aktivna družba. Iščemo pozitivno počasnost. Živimo v hitri turbo dobi, a ta turbo doba ni trajnostna. Ne more trajati večno, omejena je, saj je naš planet omejen.” – Pier Giorgio Oliveti, generalni sekretar zveze Cittaslow
Mednarodna zveza počasnih mest si prizadeva za boljša življenjska okolja prek uvajanja mnogih reform, povezanih z energijo, prometom in trajnostnim razvojem, hkrati pa v to enačbo vključuje tudi lokalno kulturo in dediščino.
“Imamo seznam projektov, na katerem je osem širših področij, denimo o novem zelenem kmetijstvu, socialni vključenosti, infrastrukturi, energiji, prometu, pa tudi o šolstvu. Vsako mesto, ki želi postati član združenja, mora spoštovati 72 osnovnih točk. To je nekako tako, kot da bi mesto vzeli v šolo. Gre za socialen, gospodarski in kakovostni projekt.” – Pier Giorgio Oliveti
V Sloveniji počasnega mesta še nimamo. “Žal nam je, da se v Sloveniji še nobeno mesto ni pridružilo združenju, saj vemo, da smo si kulturno zelo blizu, navsezadnje smo sosedi. Globoka kultura in duh slovenskih mest je popolnoma primerna za počasna mesta. A na koncu je to odvisno od vsakega župana in skupnosti,” poudarja Oliveti.
O urejanju življenjskih okolij in delovanju mest smo razmišljali tudi v seriji Frekvence X Mesta prihodnosti.
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Počasna mesta seveda niso tista mesta, kjer bi bila hitrost vožnje omejena na denimo 30 km/h ali ki bi živela v preteklosti – ravno nasprotno, gre za mesta, ki se z upoštevanjem določenih načel skušajo premakniti v drugačno prihodnost. Upirajo se hitremu tempu življenja in standardizaciji razvojnega modela v svetu, ne verjamejo torej, da v prihodnost vodi samo ena hitra pot. Večinoma gre za manjša in srednje velika mesta, ki imajo do 50.000 prebivalcev, šele v zadnjem času svoja načela širijo tudi v večjih mestih, predvsem na Kitajskem.
“Naše osnovno vodilo so vzdržnejša in krožna gospodarstva, socialna vključenost in odgovornost, aktivna družba. Iščemo pozitivno počasnost. Živimo v hitri turbo dobi, a ta turbo doba ni trajnostna. Ne more trajati večno, omejena je, saj je naš planet omejen.” – Pier Giorgio Oliveti, generalni sekretar zveze Cittaslow
Mednarodna zveza počasnih mest si prizadeva za boljša življenjska okolja prek uvajanja mnogih reform, povezanih z energijo, prometom in trajnostnim razvojem, hkrati pa v to enačbo vključuje tudi lokalno kulturo in dediščino.
“Imamo seznam projektov, na katerem je osem širših področij, denimo o novem zelenem kmetijstvu, socialni vključenosti, infrastrukturi, energiji, prometu, pa tudi o šolstvu. Vsako mesto, ki želi postati član združenja, mora spoštovati 72 osnovnih točk. To je nekako tako, kot da bi mesto vzeli v šolo. Gre za socialen, gospodarski in kakovostni projekt.” – Pier Giorgio Oliveti
V Sloveniji počasnega mesta še nimamo. “Žal nam je, da se v Sloveniji še nobeno mesto ni pridružilo združenju, saj vemo, da smo si kulturno zelo blizu, navsezadnje smo sosedi. Globoka kultura in duh slovenskih mest je popolnoma primerna za počasna mesta. A na koncu je to odvisno od vsakega župana in skupnosti,” poudarja Oliveti.
O urejanju življenjskih okolij in delovanju mest smo razmišljali tudi v seriji Frekvence X Mesta prihodnosti.
GOOD TO LOVE\t\t\tFKA TWIGS COWARDS\t\t\t\tRALEIGH RITCHIE \t\t\t\t\t\t THIS MUST BE MY DREAM\t\t\tTHE 1975 HUNGRY\t\t\t\tWHITE FANGS DOING IT TO DEATH (RADIO EDIT)\t\tTHE KILLS THE LAST THING ON MY MIND\t\tTHE JOY FORMIDABLE RENDEZVOUS GIRL\t\t\tSANTIGOLD BLK CLD\t\t\t\tXYLO THIS IS HOW IT FEELS\t\t\tRICHARD ASHCROFT CALL OFF YOUR DOGS\t\t\tLAKE STREET DIVE\t BEST FOR LAST\t\t\tTHE KNOCKS FEAT. WALK THE MOON\t SAVE YOU\t\t\t\tTHE INVISIBLE EASIER SAID\t\t\t\tSUNFLOWER BEAN GOLDEN GAL\t\t\tANIMAL COLLECTIVE FIRE\t\t\t\tJACK GARRATT ABSOLUTELY\t\t\tRA RA RIOT COLORS\t \t\t\tHALSEY THE HEART OF ME\t \t\tMIIKE SNOW MODERN SOUL\t \t\tJAMES BLAKE HORSES\t\t\t\tBRODKA WOMAN\t\t\t\tROSIE LOWE I'LL BE GONE\t\t\tROSIE LOWE RUN RUN RUN\t\t\tROSIE LOWE
Malcolm Clarke je britanski režiser kratkih dokumentarnih filmov. Pravi, da so najboljši dokumentarni filmi vedno o najslabših ljudeh. Serijski morilec je bolj zanimiv od natakarja, diktator od taksista. Njegov film Gospa s številke 6, za katerega je dobil oskarja, govori o preživeli žrtvi holokavsta. Clarke je dobitnik sicer dveh oskarjev, o občutkih ob prejetju te ugledne nagrade je spregovoril posebej za Val 202.
Avtopilot Toš se sprašuje, ali bosta Igor Omerza in Bojan Požar s prodajo biografije Melanie Trump morda počasi presegla J. R. R. Tolkiena, in ugotavlja, da je slovenska vojska kljub negativni oceni zveze Nato močnejša od zambijske, somalijske in kamerunske. Med drugim pa tudi, da je tisti, kdor pitno vodo dojema kot javno dobrino, očitno komunist.
Opravičil se je kranjski župan Trilar, opravičil se je minister Mramor, celo predsednik Pahor. A kaj lahko prepriča njihove volilce, da mislijo resno?
Tokrat je Tadej Toš spregovoril o maškarah in kurentih, pa tudi o številu odvzetih vozniških dovoljenj v pustnem času.
Italijanski radio Rai Radio 2 organizira raItalijanski radio Rai Radio 2 organizira radijsko glasbeno bitko Radio Battle. Sodelovalo bo 16 držav, tudi Val 202.
Debata se z ameriških seli tudi na evropska tla - ali več orožja pomeni več ali manj varnosti? O domačem orožju in tem, za koga je to orožje nevarno.
Latrina uvaja novo rubriko "Še sreča, da sn noseča", ob tem obvešča še o trenutnih ovulacijah in vas opozarja, da ne glede na to, kako dobro se imate, se ima Jože Potrebuješ vedno še bolje.
Neveljaven email naslov