Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Rusinja Svetlana Zaharova je ena izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta
Že pri petnajstih letih so jo povabili na eminentno baletno akademijo Vaganova v Sankt Peterburgu. Preskočila je drugi razred in se odpravila naravnost v maturantski razred, kar je bil edini primer v celotni zgodovini te izobraževalne ustanove. Kmalu je svetovno baletno javnost očarala z vlogo Giselle v istoimenskem baletu. Nastop je bil tako izjemen, da je nemudoma prejela ponudbo, da se pridruži čislanemu Bolšoj teatru v Moskvi.
“Balet je zame tako poklic kot življenje, balet je ves moj svet. Plesati sem začela, ko sem imela deset let in od takrat so vse moje misli, želje in cilji povezani z baletom. V tem obdobju sem doživela vse, od vzponov in padcev, ves čas pa me je gnala dolžnost do občinstva.”
Prestižnih odrov v njeni karieri ni primanjkovalo. New York Metropolitan Opera, Londonski Covent Garden, The Teatro Colón v Buenos Airesu in Teatro di san Carlo v Napoliju so le nekateri izmed njih. S svojimi nastopi je prepotovala ves svet, njena prepoznavnost pa visoko na piedestal postavlja tudi celotno rusko umetnost, česar se Svetlana Zaharova ob vsakem nastopu zaveda.
“Balet je danes, včeraj in upam, da bo tudi jutri predstavljal enega izmed obrazov Rusije. Delam vse, kar lahko, da na svetovnih odrih vsi gledalci vidijo ta obraz v najlepši možni luči.”
Danes ob pol devetih zvečer bo ta obraz in svoj ples prvič predstavila tudi slovenskemu občinstvu. V predstavi Svetlana Zaharova in prijatelji bo skupaj s skupino prvovrstnih plesalcev, solistov najpomembnejših baletnih ansamblov, v Cankarjevem domu zaplesala dela iz svojega obširnega repertoarja, v katerem se najde nekaj za še tako izbirčne baletne sladokusce. Pridružil se jim bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Grišanina.
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Rusinja Svetlana Zaharova je ena izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta
Že pri petnajstih letih so jo povabili na eminentno baletno akademijo Vaganova v Sankt Peterburgu. Preskočila je drugi razred in se odpravila naravnost v maturantski razred, kar je bil edini primer v celotni zgodovini te izobraževalne ustanove. Kmalu je svetovno baletno javnost očarala z vlogo Giselle v istoimenskem baletu. Nastop je bil tako izjemen, da je nemudoma prejela ponudbo, da se pridruži čislanemu Bolšoj teatru v Moskvi.
“Balet je zame tako poklic kot življenje, balet je ves moj svet. Plesati sem začela, ko sem imela deset let in od takrat so vse moje misli, želje in cilji povezani z baletom. V tem obdobju sem doživela vse, od vzponov in padcev, ves čas pa me je gnala dolžnost do občinstva.”
Prestižnih odrov v njeni karieri ni primanjkovalo. New York Metropolitan Opera, Londonski Covent Garden, The Teatro Colón v Buenos Airesu in Teatro di san Carlo v Napoliju so le nekateri izmed njih. S svojimi nastopi je prepotovala ves svet, njena prepoznavnost pa visoko na piedestal postavlja tudi celotno rusko umetnost, česar se Svetlana Zaharova ob vsakem nastopu zaveda.
“Balet je danes, včeraj in upam, da bo tudi jutri predstavljal enega izmed obrazov Rusije. Delam vse, kar lahko, da na svetovnih odrih vsi gledalci vidijo ta obraz v najlepši možni luči.”
Danes ob pol devetih zvečer bo ta obraz in svoj ples prvič predstavila tudi slovenskemu občinstvu. V predstavi Svetlana Zaharova in prijatelji bo skupaj s skupino prvovrstnih plesalcev, solistov najpomembnejših baletnih ansamblov, v Cankarjevem domu zaplesala dela iz svojega obširnega repertoarja, v katerem se najde nekaj za še tako izbirčne baletne sladokusce. Pridružil se jim bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Grišanina.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov