Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V Sloveniji je kajenje v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb od leta 2017 prepovedano, na slovenskih cestah pa še vedno lahko opazimo otroke v družbi kadilcev
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec. Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da je pasivno kajenje že tako nevarno, v avtomobilu pa še toliko slabše.
»V tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, pride do zelo visokih ravni škodljivih snovi s tobačnega dima. Te so lahko tako visoke kot v zakajenih lokalih ali pa celo višje. Vsi, ki sedijo v kabini, to potem tudi vdihavajo. Če gre za kratkoročno izpostavljenost tobačnemu dimu, se izkusi predvsem draženje oči, nosu in grla. Lahko tudi glavobol in slabost. Če pa je posameznik pogosto in dolgotrajno izpostavljen, pa lahko izkusi podobne posledice kot kadilec.« – Helena Koprivnikar
Pasivno kajenje na dolgi rok po besedah Helene Koprivnikar lahko povzroči pljučnega raka, koronarno srčno bolezen, astmo ali poslabšanje astme, povezano je tudi z možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pogostim kašljem in podobno. Na tobačni dim pa so še posebej občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice ter nerojeni otroci.
Zaradi kajenja v avtomobilu postane sčasoma škodljivo tudi zadrževanje v njem. Tudi odpiranje oken ali zračenje kabine ne pomagata, saj smo škodljivim snoven iz tobačnega dima lahko še izpostavljeni tudi po tem, ko se v prostoru ne kadi več, tudi do 19 mesecev.
Ker je še vedno veliko odraslih, ki zakonodaje iz leta 2017 niso sprejeli in še vedno kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb, že tretje leto v začetku septembra poteka akcija »Kajenje v vozilu škoduje«.
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V Sloveniji je kajenje v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb od leta 2017 prepovedano, na slovenskih cestah pa še vedno lahko opazimo otroke v družbi kadilcev
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec. Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da je pasivno kajenje že tako nevarno, v avtomobilu pa še toliko slabše.
»V tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, pride do zelo visokih ravni škodljivih snovi s tobačnega dima. Te so lahko tako visoke kot v zakajenih lokalih ali pa celo višje. Vsi, ki sedijo v kabini, to potem tudi vdihavajo. Če gre za kratkoročno izpostavljenost tobačnemu dimu, se izkusi predvsem draženje oči, nosu in grla. Lahko tudi glavobol in slabost. Če pa je posameznik pogosto in dolgotrajno izpostavljen, pa lahko izkusi podobne posledice kot kadilec.« – Helena Koprivnikar
Pasivno kajenje na dolgi rok po besedah Helene Koprivnikar lahko povzroči pljučnega raka, koronarno srčno bolezen, astmo ali poslabšanje astme, povezano je tudi z možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pogostim kašljem in podobno. Na tobačni dim pa so še posebej občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice ter nerojeni otroci.
Zaradi kajenja v avtomobilu postane sčasoma škodljivo tudi zadrževanje v njem. Tudi odpiranje oken ali zračenje kabine ne pomagata, saj smo škodljivim snoven iz tobačnega dima lahko še izpostavljeni tudi po tem, ko se v prostoru ne kadi več, tudi do 19 mesecev.
Ker je še vedno veliko odraslih, ki zakonodaje iz leta 2017 niso sprejeli in še vedno kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb, že tretje leto v začetku septembra poteka akcija »Kajenje v vozilu škoduje«.
Slavko Ivančič je dekan glasbenoobalnih znanosti in kralj jadranske terase iz osemdesetih let. Slavko Ivančič je prvi glas Kvarnerja, kralj jadranske terase. “Polni smo bili denarja. Frizura, obleke, to je bilo to. Diskoteke so se šele začele, a si moral imeti kvaliteto, ker si celo poletje nastopal na eni terasi.” Ko je začel nastopati s Faraoni, so se zanje potegovali vsi gostinci vzdolž obale. Bend je ostal na terasi, turistke so se menjavale.
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Kako poteka prenos kolesarske Dirke po Sloveniji in kakšne tehnične zmogljivosti zahteva?
Ob rojstnem dnevu Vala 202 poslušalcem odgovarjajo Andrej Karoli, Miha Šalehar, Nataša Štefe, Anja Hlača Ferjančič in Uršula Zaletelj.
Razbijamo mite in stereotipe o K-popu. Glasbi iz Južne Koreje, ki je obnorela mlade po vsem svetu!
Vas zanima kaj je bil v resnici najstarejši poklic na svetu? Ali so Ljubljančani res izumili kolo? Kakšen je bil bonton na emonskih javnih straniščih? Kam je Trubar skril svoje prepovedane bukve? Zakaj Julija ni marala za Prešerna? Katere so bile zadnje besede župana Hribarja preden je skočil v Ljubljanico? Kako smo preživeli socializem in zraven postali svetovni prvaki v košarki? Prisluhinte reportaži iz gledališke ekskurzije skozi zgodovino Ljubljane.
Prihaja čas intenzivnega prehajanja državnih meja: nekateri se odpravljajo na dopust samo v sosednje države in morajo vzeti s seboj le osebno izkaznico, spet drugi potujejo v najbolj odmaknjene konce sveta, v katerih ne zadostuje samo veljaven potni list, ampak je treba pridobiti tudi posebna dovoljenja. In čeprav Slovenci praviloma nimamo večjih težav pri potovanjih po svetu, si moramo pravočasno priskrbeti vizum, če ga država vstopa zahteva, biti pozorni na dosledno izpolnjevanje obrazcev in se pozanimati, ali morda ne potrebujemo tudi potrdil o cepljenjih.
Jaka Kranjc, član ekipe Društva ekologi brez meja, ki je ob svetovnem dnevu oceanov preverjala in popisovala onesnaženost reke Rižane, ki se izliva v Jadransko morje. Ekologi brez meja opravljajo pionirsko delo na področju analize realnega stanja onesnaženosti slovenskih vodotokov in našega dela Jadranskega morja. Na državni ravni namreč tovrstnih statistik ne beležimo. Najbolj elegantna in tudi najučinkovitejša rešitev za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov je dolgoročno zmerna in preudarna potrošnja. Po ocenah strokovnjakov namreč kar 50 odstotkov plastičnih izdelkov in embalaž uporabimo samo enkrat, nato pa jih odvržemo v naravo.
Jošt Napret opisuje, kako je ekipa slovenskih jadralnih padalcev premaknila nov mejnik. Aprila so skupaj z Bojanom Gaberškom, Primožem Sušo in Dušanom Orožem uspeli postaviti nov svetovni rekord v poletu s povratkom na vzletišče, preleteli so kar 302 kilometra v desetih urah in prejšnji rekord izboljšali za 20 kilometrov.
Finančni komentar je prispeval upravljalec skladov pri KBM Infond Damjan Kovačič.
Cascais je kraj, kjer so življenjski stroški zelo visoki, je portugalska Azurna obala ali portugalski Monako, letos pa tudi mesto z nazivom Evropska prestolnica mladih. Vodja projekta Catarina Marques Vieira pravi, da mladi do 30 ali 35 leta živijo pri starših, zato se osredotočajo zlasti na reševanje stanovanjske problematike.
Je kitara, ki pooseblja rock'n'roll, blues, jazz in ostale glasbene zvrsti, ime pa ji je kar po znamki; ne glede na model, barvo ali leto izdelave, pravijo ji Gibsonka. Zlasti prelomno je bilo leto 1952, ko je ameriški glasbenik Les Paul izdelal električno kitaro, kot jo poznamo še danes. Pionir električnega zvoka, tedaj eksperimentalni umetnik, je izumil prepoznavni ton, ki je pozneje plemenitil najbolj znane glasbene stvaritve.
Evrovizijsko razglednico iz Lizbone pošilja Maruša Kerec.
Lea Sirk je z odličnim odrskim nastopom in odbitimi intervjuji prepričala Evropo. Slovenija se je prvič po letu 2015 spet uvrstila v sobotni finale
Rana ura, slovenskih fantov grob, je eden najbolj ustaljenih slovenskih antipregovorov, ki je nastal s križanjem dveh pregovorov. Izraz antipregovor se je v jezikoslovju prvič pojavil v začetku 80-ih let, ko je paremiolog Wolfgang Mieder izdal zbirko takih izrazov. “Gre za parodijo znanih pregovorov, ki poleg tega, da prinašajo parodijo osnovne enote, tudi zabavajo,” razlaga jezikoslovec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Matej Meterc.
Finančni komentar je tokrat prispeval Luka Gubo, upravljalec skladov iz družbe Numerica Partners.
S svojim rdečim kovčkom, palico, ki jo podpira pri hoji in ročno torbico se je konec februarja Irma Dall’Armellina oziroma nona Irma, kot ji ljubkovalno pravijo v Italiji, pri svojih 93 letih odpravila na tritedensko prostovoljno delo v Kenijo. Deset let je finančno podpirala patra Remigia, da je lahko gradil šole, bolnišnice in sirotišnice, potem pa se je en dan odločila, da si bo v živo pogledala sad njene pomoči. Zdaj je zaradi svoje poti postala spletni fenomen in navdih za mnoge.
Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment. UTD naj bi preprečil državni paternalizem, omogočil večjo svobodo in kreativnost posameznika ter zagotovil drugačno prerazporeditev sredstev. Medtem ko podporniki v UTD vidijo sredstvo za nadgradnjo socialne države in ukrep proti revščini, skeptiki opozarjajona morebitne pasti.
Neveljaven email naslov