Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavni poudarek jutrišnjega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati, ob tem pa še posebej opozarjajo na ranljive skupine, ki so pogosto spregledane
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
“Najprej ga moraš potresti, da vidiš, če se odziva. Če ni odziven, preveriš dihanje. Če diha, ga lahko daš v položaj za nezavestnega, če mu daš 30 masaž, pritiskov in 2 vpiha.” – učenke Ana, Zala in Sandra, ki so znanje obnovile tudi pred mikrofonom in opogumljajo, da je uporaba avtomatskega defibrilatorja otročje lahka reč
Otroci s posebnimi potrebami niso edina skupina, ki bi jo morali bolje vključiti v učenje teh pomembnih veščin. Tudi zato, ker jih te znanja zelo zanimajo, trdi Eva Pogačar, predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije, sicer pa zdravnica, ki deluje tudi pri helikopterskih reševanjih življenj. Pomemben člen v oživljanju smo namreč lahko vsi, tudi tisti, ki morda nimajo dovolj telesne moči za stiskanje prsnega koša, tudi otroci, vsak lahko opravi vsaj delček nalog v tej verigi preživetja. Pomembno je zavedanje, kako sočloveku priskočiti na pomoč, ko jo ta potrebuje.
“Oni pijejo to znanje in z njimi je veselje delati. Prilagoditi moraš tempo in metode, ampak gre čudovito. V Ameriki so že imeli primer, ko je štiriletnik klical na telefon, da njegova mami spi, na drugi strani pa so ga znali tako vprašati, da so ugotovili, da je v nezavesti in so poslali pomoč. Že pri štirih letih lahko prepoznajo in vidijo, da nekaj ni v redu in znajo poklicati, če jih naučite, katero številko morajo poklicati.” – Eva Pogačar
Prav močni in hitri stiski prsnega koša, sprostitev dihalnih poti in klic profesionalnih reševalcev je tisto, kar rešuje življenja in bo vselej ostalo najpomembnejši člen v verigi preživetja: če namreč prvih nekaj minut do prihoda reševalcev nihče ne oživlja, še tako usposobljeni profesionalci z vsi najnovejšo opremo ne morejo več popraviti škode, ki so jo že utrpeli možgani človeka s srčnim zastojem. Ker se več kot polovica vseh zastoje zgodi doma, je zelo velika verjetnost, da bo pomoč potreboval nekdo od vaših bližnjih. Da boste znali, ko bo šlo zares, vas vabimo, da se oživljanja naučite na enem od številnih tečajev, ki potekajo te dni: danes popoldan se jih lahko udeležite v Piranu, Idriji, Novem mestu, Velenju, Žalcu in v Domžalah, jutri, 16. 10. 2019, pa jih bo po vsej Sloveniji kar 35.
Glavni poudarek jutrišnjega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati, ob tem pa še posebej opozarjajo na ranljive skupine, ki so pogosto spregledane
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
“Najprej ga moraš potresti, da vidiš, če se odziva. Če ni odziven, preveriš dihanje. Če diha, ga lahko daš v položaj za nezavestnega, če mu daš 30 masaž, pritiskov in 2 vpiha.” – učenke Ana, Zala in Sandra, ki so znanje obnovile tudi pred mikrofonom in opogumljajo, da je uporaba avtomatskega defibrilatorja otročje lahka reč
Otroci s posebnimi potrebami niso edina skupina, ki bi jo morali bolje vključiti v učenje teh pomembnih veščin. Tudi zato, ker jih te znanja zelo zanimajo, trdi Eva Pogačar, predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije, sicer pa zdravnica, ki deluje tudi pri helikopterskih reševanjih življenj. Pomemben člen v oživljanju smo namreč lahko vsi, tudi tisti, ki morda nimajo dovolj telesne moči za stiskanje prsnega koša, tudi otroci, vsak lahko opravi vsaj delček nalog v tej verigi preživetja. Pomembno je zavedanje, kako sočloveku priskočiti na pomoč, ko jo ta potrebuje.
“Oni pijejo to znanje in z njimi je veselje delati. Prilagoditi moraš tempo in metode, ampak gre čudovito. V Ameriki so že imeli primer, ko je štiriletnik klical na telefon, da njegova mami spi, na drugi strani pa so ga znali tako vprašati, da so ugotovili, da je v nezavesti in so poslali pomoč. Že pri štirih letih lahko prepoznajo in vidijo, da nekaj ni v redu in znajo poklicati, če jih naučite, katero številko morajo poklicati.” – Eva Pogačar
Prav močni in hitri stiski prsnega koša, sprostitev dihalnih poti in klic profesionalnih reševalcev je tisto, kar rešuje življenja in bo vselej ostalo najpomembnejši člen v verigi preživetja: če namreč prvih nekaj minut do prihoda reševalcev nihče ne oživlja, še tako usposobljeni profesionalci z vsi najnovejšo opremo ne morejo več popraviti škode, ki so jo že utrpeli možgani človeka s srčnim zastojem. Ker se več kot polovica vseh zastoje zgodi doma, je zelo velika verjetnost, da bo pomoč potreboval nekdo od vaših bližnjih. Da boste znali, ko bo šlo zares, vas vabimo, da se oživljanja naučite na enem od številnih tečajev, ki potekajo te dni: danes popoldan se jih lahko udeležite v Piranu, Idriji, Novem mestu, Velenju, Žalcu in v Domžalah, jutri, 16. 10. 2019, pa jih bo po vsej Sloveniji kar 35.
Z balkona je pogled na prepoznavni dimnik nekdanje tovarne ribjih konzerv. Delamaris leta 2018 na slovenski obali nima več proizvodnje, industrijska Izola iz starih časov je res še zgolj v simboliki dimnika. Pisatelj Borut Golob je fizično delo in prekarstvo v delavskem Kranju spoznal že v zgodnji mladosti, zdaj je že nekaj mesecev preseljen ob morje, kjer dela v šoli. Lucidno analizira delavski in gospodarski položaj v Sloveniji in Evropi, nastavlja ogledalo “dobrim turističnim letinam, politiki v službi kapitala, gospodarski rasti kot pesku v oči … Spomni na Louisa Adamiča, “najboljšega slovenskega pisatelja,” ki je pred skoraj 90 leti v ZDA napisal delo Dinamit, neke vrste učbenik razrednega boja, odnosa med delavstvom in kapitalizmom. Pojasni, zakaj ima kapitalizem kot produkcijski način fašizem vgrajen v sebi in zakaj je Adamič, ki je v ZDA emigriral, ko je imel samo 15 let, razumel, da če ljudem ne daš kruha, jim moraš dati sovraštvo. Tudi zato Dinamit začne s citatom Jayja Golda, enega najbolj razvpitih ameriških kapitalistov 19. stoletja: “Pol delavskega razreda lahko najamem za to, da pobijem drugo polovico.”
Ob prazniku dela analiziramo aktualne razmere, iščemo tudi primere dobre prakse, ki uspešno prepletajo dobiček in spoštovanje človeka. Realnost mogočega in nemogočega, dinamit delavstva in kapitalizma.
Njegov prvenec nosi naslov You Know I Knew in je lahek uvod v trilogijo albumov. Sledi mu album Made You Make Me, ki ga je izdal pred kratkim.
16. aprila 2018 nas je po dolgi bolezni zapustili imenitni novogoriški kitarist Alan Jakin. V karieri je igral v skupinah Era, Jutro in Go, največji pečat pa je pustil na šestih albumih skupine Avtomobili. Bil je mojster svojega inštrumenta. Z lahkoto ga je obvladoval in ravno tako je tudi komuniciral z vsemi, ki jih je zanimalo, kako ga igrati in kako najti svoj zvok. Lahko zapišem, da je bil Alan Jakin Carlos Santana in Eric Clapton v eni osebi. Ob vsakem srečanju je prisotne navdal z optimizmom in mladostno šegavostjo. Vsem svojcem ekipa Vala 202 izreka iskreno sožalje.
Mlada vsestranska umetnica, ki živi za glasbo, modo, ličenje in ustvarjanje na sploh.
Bilo je leta 1994, Kurt Cobain je vzel slovo, kariraste srajce so se pobrale v omare in eno izmed dveh glasbenih središč je bilo pripravljeno na nekaj novega. 11. aprila je izšel debitantski posnetek britanske zasedbe Oasis – Supersonic.
Orsola de Castro je nekdanja modna oblikovalka, danes aktivistka in soustanoviteljica organizacije za etično in trajnostno modo Fashion Revolution. Prizadeva si za človeške delovne pogoje, dostojno plačilo in trajnostno modo. Pravi, da se je industrija rodila z izkoriščanjem, od zasužnjenih pobiralcev bombaža v Ameriki do izkoriščevalskih tovarn v viktorijanskih časih. Sama je opazovala propad kulturne dediščine v Italiji.
Državljani sveta je ustanova, ki še čaka na uraden pečat. Kampanjo Otrokom sveta za pomoč begunskim otrokom na grškem otoku Lezbos pa sta zasnovala Jure Poglajen in David Zorko, ki sta se z begunci na Lezbosu srečala že leta 2015 in jim od takrat tudi nesebično pomagata. Begunske družine z dojenčki zelo potrebujejo otroške vozičke, da bi starši lahko otroke odpeljali na svež zrak, da bi šli po osnovnih nakupih v bližnje naselje ali vsaj za kakšno uro zapustili begunski center. Vozički, ki se zdijo nam nekaj samoumevnega, so beguncem nedosegljivi. Zato želijo Državljani sveta v sodelovanju z Borisom Krabonjo iz društva Upornik zbrati 20 tisoč evrov, s katerimi bodo kupili 300 otroških vozičkov.
Zvoka ne moremo videti, okusiti, vohati ali čutiti, lahko pa pogosto slišimo tišino. Nekateri pravijo, da je to, da slišimo tišino uspešna zaznava odsotnosti zvoka, ne pa nezmožnost slišanja zvoka. Na Univerzi v Londonu pa so zdaj objavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da tišine ne slišijo le sinesteti, ampak tudi mnogi drugi. Pa še to: če opazite, da včasih slišite svoje misli, nimate shizofrenije. In če se vam včasih v glavi vrti komad, ki vam “ne gre iz glave”, ste v dobri družbi. Voditelj ameriškega podkasta RadioLab Jad Abumrad se je preizkusil, za uro se je usedel gluho sobo in stvari so se hitro zasukale. Čeprav je bila tišina, je Abumrad v nekem trenutku slišal komad Everywhere skupine Fleetwood Mac. Po petih minutah je slišal še brnenje čebel, pihanje vetra, pa zvok sirene. V sobi je bila tišina, v njegovi glavi pa več kot očitno ne. Kaj pa vaša glava – je tiha ali glasna? Foto: Flickr/ALwinDigital (CC)
Fotograf Henry Hargreaves uprizarja zadnje obroke pred usmrtitvijo: od ene same nerazkoščičene olive do vedra ocvrtega piščanca. Po podatkih organizacije Amnesty International so v letu 2016 smrtno kazen izrekli v 55-ih državah. Z obglavljanjem, obešanjem, smrtonosno injekcijo ali ustrelitvijo. Če se vam že ob omembi obrača želodec, si predstavljajte, da bi morali pred smrtjo naročiti zadnji obrok.
Nekatere pesmi se pojavijo in hitro pozabijo. Nekatere vztrajajo dlje, komu med nami pomenijo nekaj več, so za posebne priložnosti, vračajo v trenutke, pričarajo spomine in občutja. So pa tudi sodobne pesmi, ki postanejo neformalne himne.
Vojni veterani pripovedujejo srhljive zgodbe o vojakih, ki so osiveli zaradi strahu, čez noč naj bi osivela tudi francoska kraljica Marija Antoaneta, ko je v ječi čakala na usmrtitev z giljotino. O sivenju zaradi šoka in normalnemu procesu staranja z nevrologom dr. Zvezdanom Pirtoškom in dermatologom dr. Davidom Fisherjem s harvardske medicinske šole.
Mačka ali pes? Povej mi, katero žival imaš raje, in povem ti, kakšen si! Raziskovalka dr. Mikel Delgado z Veterinarske fakultete Univerze Kalifornije v Davisu pravi, da so si lastniki mačk in psov osebnostno zelo različni.
Iskrenost je prav gotovo ena od odlik Anje Baš, katere skladba Vse OK je še zadnja izbranka razpisa Imamo novo glasbo.
Ko metulji odletijo in ostanejo gosenice, nastopi sindrom bolečega želodca in strtega srca. Zakaj boli in kako ga zaceliti? O tem z Robertom Emeryjem, doktorjem psihologije in profesorjem na Univerzi Virginije v Združenih državah Amerike.
V radijski manipulaciji nastopa Marjan Šarec, vodilna osebnost v resničnostnem šovu Nov obraz ima tvoj glas. Z gostom o ljubezni do glasbe in petja, drugih tekmovalcih in zmagovalni strategiji, pa tudi o morebitnem nastopu na Evroviziji!
V državi, ki ima skoraj 100-odstotno internetno pokritost, iščejo načine, kako se odklopiti od elektronskih naprav. S sporočilom, da svojim možganom privoščimo oddih od vseh mogočih informacij, zato v Južni Koreji vsako leto priredijo tekmovanje, na katerem zmaga tisti, ki najdlje samo gleda v zrak in ne počne ničesar. Prepovedano je denimo brskati po telefonu, brati, spati, tudi če se tekmovalci smejejo, so izključeni. Dovoljeno pa je recimo praskanje po glavi, vrtanje po nosu, če tekmovalci postanejo žejni ali morajo na stranišče, imajo posebne kartice, ki jih dvignejo in zahtevajo kozarec vode. Tekmovanje Space – out si je zamislila južnokorejska umetnica Woops Yang, in sicer zato, ker so prebivalci Južne Koreje eden najbolj “priklopljenih” narodov na svetu, posledica pa je, da so v večini primerov vseskozi pod stresom in v zavedanju, da: “če nisi vseskozi na spletu, ne obstajaš.”
Neveljaven email naslov