Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sekunde rešujejo že 12 let

18.10.2019

Od prve akcije Sekunde rešujejo je minilo že 12 let. Leta 2007 je znalo pomagati zgolj 20 odstotkov očividcev, tistih, ki pa so preživeli srčni zastoj, je bila zgolj peščica. Leta 2019 še vedno preživi zgolj 15 odstotov, v Las Vegasu, kjer v igralciham mojstri oživljanja dežurajo 24 ur na dan, pa preživi že polovica tistih, ki doživijo srčni zastoj. Torej lahko tudi pri nas preživetje potrojimo. Sogovornika urgentna zdravnika Matej Strnad in Gregor Prosen.

Od prve akcije Sekunde rešujejo je minilo že 12 let, takrat je znalo pomagati zgolj 20 odstotkov očividcev

Leta 2007 je znalo pomagati zgolj 20 odstotkov očividcev, tistih, ki so preživeli srčni zastoj, pa je bila zgolj peščica. Leta 2019 še vedno preživi zgolj 15 odstotkov tistih, ki doživijo srčni zastoj. V Las Vegasu, kjer v igralnicah mojstri oživljanja dežurajo 24 ur na dan, preživi polovica, torej lahko preživetje tudi pri nas še potrojimo.

“Z vso znanostjo, tehnologijo, izkušnjami ne bomo mogli nadoknaditi izgubljenega časa na terenu. Če očividci ne bodo pristopili k oživljanju, tega ne nadomesti nobena še tako dobro organizirana in usposobljena zdravstvena služba.”Matej Strnad, urgentni zdravnik v Zdravstvenem domu Maribor

Mreža profesionalne pomoči se v Sloveniji ne bo več širila, mreža pomoči laikov pa ima ogromno možnosti za razvoj. To potrjuje tudi Gregor Prosen, urgentni zdravnik: “Ne more sistem usposobljenih reševalcev in zdravnikov biti za vsako hruško. Ne more in nikoli ne bo. Tu je verjetno daleč največja rezerva, ki jo imamo. Znanost bo napredovala, a tega, kar je zamujeno v prvih trenutkih, ne povrne nihče več.”

Še vedno se lahko udeležite tečajev oživljanja. Danes popoldan v Cerknici in Novi Gorici, jutri, 18. 10. 2019, pa v Trbovljah, Cerknici, Radovljici in v Tolminu.

Seznam tečajev in predstavitev najdete tukaj


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Sekunde rešujejo že 12 let

18.10.2019

Od prve akcije Sekunde rešujejo je minilo že 12 let. Leta 2007 je znalo pomagati zgolj 20 odstotkov očividcev, tistih, ki pa so preživeli srčni zastoj, je bila zgolj peščica. Leta 2019 še vedno preživi zgolj 15 odstotov, v Las Vegasu, kjer v igralciham mojstri oživljanja dežurajo 24 ur na dan, pa preživi že polovica tistih, ki doživijo srčni zastoj. Torej lahko tudi pri nas preživetje potrojimo. Sogovornika urgentna zdravnika Matej Strnad in Gregor Prosen.

Od prve akcije Sekunde rešujejo je minilo že 12 let, takrat je znalo pomagati zgolj 20 odstotkov očividcev

Leta 2007 je znalo pomagati zgolj 20 odstotkov očividcev, tistih, ki so preživeli srčni zastoj, pa je bila zgolj peščica. Leta 2019 še vedno preživi zgolj 15 odstotkov tistih, ki doživijo srčni zastoj. V Las Vegasu, kjer v igralnicah mojstri oživljanja dežurajo 24 ur na dan, preživi polovica, torej lahko preživetje tudi pri nas še potrojimo.

“Z vso znanostjo, tehnologijo, izkušnjami ne bomo mogli nadoknaditi izgubljenega časa na terenu. Če očividci ne bodo pristopili k oživljanju, tega ne nadomesti nobena še tako dobro organizirana in usposobljena zdravstvena služba.”Matej Strnad, urgentni zdravnik v Zdravstvenem domu Maribor

Mreža profesionalne pomoči se v Sloveniji ne bo več širila, mreža pomoči laikov pa ima ogromno možnosti za razvoj. To potrjuje tudi Gregor Prosen, urgentni zdravnik: “Ne more sistem usposobljenih reševalcev in zdravnikov biti za vsako hruško. Ne more in nikoli ne bo. Tu je verjetno daleč največja rezerva, ki jo imamo. Znanost bo napredovala, a tega, kar je zamujeno v prvih trenutkih, ne povrne nihče več.”

Še vedno se lahko udeležite tečajev oživljanja. Danes popoldan v Cerknici in Novi Gorici, jutri, 18. 10. 2019, pa v Trbovljah, Cerknici, Radovljici in v Tolminu.

Seznam tečajev in predstavitev najdete tukaj


26.09.2018

Uspešne zgodbe z evropskimi sredstvi: projekt Zavoda Bob

Nadaljujemo serijo uspešnih zgodb z evropskimi sredstvi. Tokrat predstavljamo projekt Zavoda Bob, nevladne organizacije za mlade, ki je s Projektnim učenjem mlajših odraslih dopolnil svoje poslanstvo. Zavod je tudi mladinski center, kjer se mladi neformalno izobražujejo in kjer spodbujajo aktivno udeležbo mladih v družbenem dogajanju že od vsega začetka. Več o projektu je Borisu Žgajnarju povedala soustanoviteljica Zavoda Metka Bahlen Okoli.


23.09.2018

Risoroman Prepovedani sad

Reportaža govori o ženskem spolnem organu, a nikar ne sklepajte prehitrih zaključkov. Debata ni vulgarna, ampak smo se mitov in resnic o ženskem spolnem organu lotili na biološki, zgodovinski in tudi filozofski način. Namreč, veliko je zmotnih prepričanj o tem, kaj je ženski spolni organ – na primer zakaj vagina ni enako vulva. Govor je tudi o tem, zakaj so v preteklosti – nekje pa tudi še danes – dojemali menstruacijo kot nekaj gnusnega, zakaj je bil ženski orgazem sopomenka za čarovništvo in zakaj so se v preteklosti z ženskim spolnim organom ukvarjali predvsem moški. Več o tem v pogovoru z Mito Gustinčič Pahor, ki je iz švedščine prevedla knjigo pisateljice Liv Stromquist Prepovedani sad.


22.09.2018

Petnjastletnica ‘šprica’ šolo zaradi podnebnih sprememb

Švedska dijakinja Greta Thunberg je ob začetku novega šolskega leta namesto v šolo, zakorakala pred švedski parlament in tam že skoraj mesec dni protestira in opozarja na problem podnebnih sprememb. Na Švedskem, kjer so letos zabeležili rekordno vroče poletje od začetka beleženja pred 262 leti, tem spremembam ne dajejo večjega pomena, pravi, čeprav so sprejeli najbolj ambiciozen zakon, s katerim naj bi do leta 2045 postali brezogljična družba. Greta pravi, da je to prepozno, da se nič ne zgodi brez boja in da lahko že en sam človek povzroči spremembo v družbi. Najprej je začela pri svoji družini, slavna operna pevka in njena mama Malena Ernman se je odpovedala mednarodni karieri, saj bi morala na drugi konec sveta leteti, letalska industrija pa zelo onesnažuje okolje, zdaj pa o svojem boju ozavešča ves svet.


22.09.2018

Skozi oči begunca

Verjetno je ob informiranju eden od najbolj smiselnih načinov boja proti nestrpnosti in sovražnosti, ali zgolj strahu in nelagodnosti zaradi pomanjkanja izkušenj in pravih informacij, zaradi katerih ljudje iščejo zavetje v Evropi, kultura. Na Dunaju je prejšnji teden potekala že 50. ponovitev izkustveno interaktivne predstave Skozi oči begunca. Predstava ponuja realističen, nazoren in doživljajsko intenziven poskus vživljanja v trpljenje beguncev, ki se odpravljajo v Evropo po balkanski poti.


20.09.2018

Ig Nobelove nagrade za smešna, zabavna, celo absurdna znanstvena odkritja

Na Univerzi Harvard v Združenih državah Amerike so pred dnevi podelili letošnje Ig Nobelove nagrade, ki jih – prav tako kot Nobelove – podeljujejo v več znanstvenih disciplinah, morda zraven tudi dodajo kakšno. Nagrade podeljujejo za nova odkritja v znanosti, le da so podeljevalci toliko bolj pozorni na smešna, zabavna, celo absurdna odkritja, ki te najprej nasmejejo, v naslednjem hipu pa ti dajo misliti. Nekaj tovrstnih odkritij iz preteklosti: matematika izginjanja pene pri pivu, ki ga nalijemo v kozarec, raziskava značajskih posebnosti skal, do tega, kako se določene vrste psov orientirajo po Mlečni cesti, do iznajdbe budilke, ki ti potuje po prostoru, ko zvoni, da je učinek bujenja še boljši …


19.09.2018

Uspešne zgodbe z evropskimi sredstvi - Škocjanske jame

Prva v seriji je Park Škocjanske jame, ki obsega celoten sistem Škocjanskih jam, s pokrajino neposredno nad jamami in vasmi Matavun, Škocjan in Betanja. Čeprav je še do nedavnega park sodil med demografsko in gospodarsko ogrožena območja, so se intenzivno vključevali v različne mednarodne povezave in danes predstavljajo pomembno vlogo pri sooblikovanju kakovostnega ekonomskega razvoja.


15.09.2018

V boj s plastičnim otokom, velikim za 80 Slovenij

Potem ko smo 60 let plastiko izvažali v oceane, je zdaj čas, da jo začnemo od tam jemati tudi nazaj. Po petih letih raziskav in testiranj, ki so potekala v okviru projekta nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp, je iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju. Njen cilj je otok plastične nesnage, velik kot Francija, Nemčija in Španija skupaj, v petih letih pa ga želijo zmanjšati za polovico. Pogovarjali smo se z enim od članov zagnane nizozemsko-ameriške ekipe.


15.09.2018

Ključ do nakupovanja živil brez embalaže je v organiziranosti

Kako zjutraj kupiti živila in se pri tem izogniti embalaži, vrečkam za sadje, vrečkam za zelenjavo, vrečkam za vrečke? Kako nakupovati tako, da ne smetiš? Če želimo proizvesti malo ali celo blizu nič odpadkov, moramo biti predvsem organizirani, je pri sebi ugotovila Sabina Čarman, ki je spremenila življenjski slog. V klasični trgovini z živili kupuje le občasno, ko v svojo vrečko, narejeno iz zavese, položi sadje in zelenjavo, v posodo, ki jo prinese s seboj, salamo in sir. Ne more pa kupiti jogurtov ali masla. Foto: GZS, Zbornica komunalnega gospodarstva


14.09.2018

Prvi posredovalci so predvsem v odročnih krajih prvi na kraju nesreč

Prvi posredovalci, pri nas so to prostovoljni gasilci, ki pridobijo posebno licenco za t.i. prve posredovalce, postajajo vse pomembnejši člen pri reševanju oseb s srčnim zastojem ali drugimi življenjsko ogrožajočimi stanji. Prostovoljcev, ki so pogosto prvi pri takem človeku, je vse več, zdaj pa bodo svoje izkušnje prvič izmenjali na srečanju v Kranju.


08.09.2018

Svetovni dan pismenosti

Definicija o tem, kdo je pismen in kdo ne, se je z leti širila. Ni dovolj, da besedilo znamo prebrati, treba ga je tudi razumeti. O funkcionalni in drugih vidikih pismenosti razmišlja Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta.


08.09.2018

Svetovni dan pismenosti

8. september je svetovni dan pismenosti, ki ga po vsem svetu obeležujemo že dobrega pol stoletja. Definicija, kdo je pismen in kdo ne, se je z leti širila, sploh v zadnjih desetletjih. O funkcionalni ter ostalih vidikih pismenosti pri nas in v svetu pa zdaj več Miha Švalj v pogovoru z raziskovalko Marjeto Doupona s Pedagoškega inštituta, ki je najprej razložila, kako so pismenost pojmovali nekoč in kako jo pojmujemo danes.


08.09.2018

Progo Ljubljana–Trst leta 1857 odprl cesar, 2018 pa podobno pompozno evropska komisarka

Menjale so se države, spreminjale meje, jezik je postal bolj sodoben, železnica in slovesnosti ob odprtju pa so na spremembe bolj odporni. Foto: @slozeleznice


07.09.2018

Tretje veslanje za zaščito živih rek

Gibanje Balkan River Defence, katerega glavni protagonist je biolog in nekdanji olimpijec, veslač Rok Rozman, danes začenja že tretje veslanje po balkanskih rekah. Akcija je usmerjena v zaščito še zadnjih "živih" rek v Evropi. Pred začetkom se je Rok javil iz Albanije.


07.09.2018

Aljažev stolp v dolini

Oglašanje iz Mojstrane


07.09.2018

Na videz nepomembne besede z izredno manipulativno močjo

Z dr. Andrejo Žele o členkih: parazitih, ki se obešajo na polnopomenske besede in lahko podtalno manipulirajo s sporočilom.


05.09.2018

MRFY: premiera skladbe Umru zate

“Ne pozabi da nismo tu zato, da bi ljubili samo sebe,” pojejo MRFY. Vokalist Gregor Strasbergar pravi, da se plata posluša kot vse do zdaj. “Redkim bo vse všeč na prvo poslušanje, še meni ni! A če si bo posameznik vzel čas, bo našel v pesmih nekaj svojega. Glasba je iskrena, na pladenj dajemo golo resnico. Več se od nas ne more zahtevati, še sami od sebe ne moremo.“ V glasbenem jutru z Andrejem premiera nove skladbe in namigi o dolgometražnem prvencu Story.


01.09.2018

Naš radio ima dva rojstna dneva

Radio Slovenija, ki  letos praznuje 90 let, ima dva rojstna dneva: 1. septembra in 28. oktobra. Prvi september je bolj družinski praznik, 28. oktober pa protokolarni.


01.09.2018

Vsak starš hoče “naj otroka”

Tatjana Brenčič Okorn je vzgojiteljica, ki že 40 let opazuje in vzgaja otroke. Pravi, da so ti enaki kot pred desetletji, le dojemanje otroka nekoč in danes se je spremenilo. Vzgojiteljica razlaga o socialnih razlikah, besedišču novodobnih otrok in odraščanju v digitalni dobi. Poudarja, da preveč zapletamo. Vsak otrok rabi sprejemanje, ljubezen in varnost, pri vzgoji pa poštenje. “Ne bo ti zameril, če ga boš opozoril, da je nekaj naredil narobe. Ti bo pa zameril, če mu boš rekel, da je neumen ali žleht. Opozoriti moraš na dejanje, ne pa mu lepiti etikete.“


31.08.2018

Poletni namig: Liljana Klemenčič

Množica ljudi v Sloveniji prebira knjige v okviru bralne značke za odrasle. Ta se je že tako zlila z vsakdanom knjižnic, da smo pozabili, od kod izvira. Ideja o tem, da bi kakovostne knjige načrtno prebirali tudi odrasli, je pred 18. leti zrasla na zeljniku znane ptujske knjižničarke in pripovedovalke pravljic Liljane Klemenčič. Pravljičarka, ki s svojimi pripovedmi navdušuje tako otroke kot odrasle, je tudi pobudnica projekta Pravljice z jogo. Pred dnevi smo ji postavili izziv, da izlušči nekaj kakovostnih knjig za poletno branje.


31.08.2018

Kdo še kadi v avtu?

Čeprav se nam zdi, da je kajenje v avtu, sploh ob prisotnosti mladoletnikov, le oddaljen spomin na neke druge čase, pa ni tako


Stran 66 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov