Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno petdeset kilometrov vzhodneje in štiristo metrov nižje ležečega bratca pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno 50 kilometrov vzhodneje in 400 metrov nižje ležečega vrstnika pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah
V teh dneh že lahko vidite, da ima naše visokogorje že debelo snežno kapo, začenja se zima in z njo tudi redilna sezona za naša ledenika, pod Triglavom in Skuto. Po podatkih Geografskega inštituta Antona Melika Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU sta se oba ledenika od lani precej zmanjšala. Njuna površina se je približala do zdaj najmanjši izmerjeni vrednosti pred skoraj poldrugim desetletjem.
Triglavski ledenik je v 19. stoletju meril več kot 40 hehtarjev, letos pa le 0,6 hektarja. To je kar 67-krat manj. Njegov vrstnik, ledenik pod Skuto pa je sredi 20. stoletja meril 3 hektarje, letos le še 1,4.
Kot je pojasnil Miha Pavšek, sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika, pri naših ledenikih sledu o razpokah in premikanju, ki sta temeljni osnovi ledenika, ni že od druge polovice 80. let.
“Zdaj imamo le še dve majhni telesi ledu, ki sta ujeti v kotanji, prekriti s snegom minule snežne sezone ali celo minulih zim.”
Ledeniško leto je nekoliko drugačno od koledarskega – začne se novembra in konča naslednje leto oktobra.
“Oba ledenika smo začeli opazovati leta 1946. Takrat je trajala redilna doba približno osem mesecev, talilna pa štiri. V 60. letih sta se ti dve dobi bolj ali manj izenačili. V zadnjih dveh do treh desetletjih je talilna doba v nekaterih letih že celo za kakšen mesec daljša od redilne.“
Od leta 1900 do danes je območje Alp po podatkih Evropske okoljske agencije zaradi vse višjih poletnih temperatur izgubilo približno polovico svoje mase ledu, do leta 2100 pa naj bi se obseg ledu evropskih ledenikov v primerjavi z letom 2006 zmanjšal ponekod tudi za 90 odstotkov.
Pavšek je ob tem opozoril tudi na to, da taljenje ledenikov prinaša s seboj tudi spremenjene in nevarnejše gorske poti. To je opazno tudi pri poteh na Triglav. “Ko so snežišča ob robu Triglavskih podov začela izginjati, so postale tamkajšnje poti neprijetne, ogromno je podornega kamenja in odlomov. Skratka poti v gorah so zaradi podnebnih sprememb drugačne, potekajo drugje in zahtevajo druge vrste previdnost in opremo.”
Posnetek reportaže z obiska na ledeniku pod Skuto: Triglav, javi se, tukaj Skuta!
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno petdeset kilometrov vzhodneje in štiristo metrov nižje ležečega bratca pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno 50 kilometrov vzhodneje in 400 metrov nižje ležečega vrstnika pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah
V teh dneh že lahko vidite, da ima naše visokogorje že debelo snežno kapo, začenja se zima in z njo tudi redilna sezona za naša ledenika, pod Triglavom in Skuto. Po podatkih Geografskega inštituta Antona Melika Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU sta se oba ledenika od lani precej zmanjšala. Njuna površina se je približala do zdaj najmanjši izmerjeni vrednosti pred skoraj poldrugim desetletjem.
Triglavski ledenik je v 19. stoletju meril več kot 40 hehtarjev, letos pa le 0,6 hektarja. To je kar 67-krat manj. Njegov vrstnik, ledenik pod Skuto pa je sredi 20. stoletja meril 3 hektarje, letos le še 1,4.
Kot je pojasnil Miha Pavšek, sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika, pri naših ledenikih sledu o razpokah in premikanju, ki sta temeljni osnovi ledenika, ni že od druge polovice 80. let.
“Zdaj imamo le še dve majhni telesi ledu, ki sta ujeti v kotanji, prekriti s snegom minule snežne sezone ali celo minulih zim.”
Ledeniško leto je nekoliko drugačno od koledarskega – začne se novembra in konča naslednje leto oktobra.
“Oba ledenika smo začeli opazovati leta 1946. Takrat je trajala redilna doba približno osem mesecev, talilna pa štiri. V 60. letih sta se ti dve dobi bolj ali manj izenačili. V zadnjih dveh do treh desetletjih je talilna doba v nekaterih letih že celo za kakšen mesec daljša od redilne.“
Od leta 1900 do danes je območje Alp po podatkih Evropske okoljske agencije zaradi vse višjih poletnih temperatur izgubilo približno polovico svoje mase ledu, do leta 2100 pa naj bi se obseg ledu evropskih ledenikov v primerjavi z letom 2006 zmanjšal ponekod tudi za 90 odstotkov.
Pavšek je ob tem opozoril tudi na to, da taljenje ledenikov prinaša s seboj tudi spremenjene in nevarnejše gorske poti. To je opazno tudi pri poteh na Triglav. “Ko so snežišča ob robu Triglavskih podov začela izginjati, so postale tamkajšnje poti neprijetne, ogromno je podornega kamenja in odlomov. Skratka poti v gorah so zaradi podnebnih sprememb drugačne, potekajo drugje in zahtevajo druge vrste previdnost in opremo.”
Posnetek reportaže z obiska na ledeniku pod Skuto: Triglav, javi se, tukaj Skuta!
Jerneja Jošar, diplomirana agronominja ima drugačno mnenje o vrtnarjenju, kot ga poznamo iz starih knjig in običajev. Zavzema se za to, da bi ga ljudem približala, saj mnogim še vedno predstavlja muko.
Opis: Kako srbeče pete v planinskih čevljih prepričati, da ostanejo doma in kako tudi sedaj ohranjati planinsko kondicijo? Idej za delo doma je ogromno, pa tudi splošno fizično kondicijo se da vzdrževati v vseh pogojih. Nekaj nam jih je povedal Matjaž Šerkezi, aplinist, gorski reševalec in sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
Neveljaven email naslov
