Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno petdeset kilometrov vzhodneje in štiristo metrov nižje ležečega bratca pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno 50 kilometrov vzhodneje in 400 metrov nižje ležečega vrstnika pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah
V teh dneh že lahko vidite, da ima naše visokogorje že debelo snežno kapo, začenja se zima in z njo tudi redilna sezona za naša ledenika, pod Triglavom in Skuto. Po podatkih Geografskega inštituta Antona Melika Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU sta se oba ledenika od lani precej zmanjšala. Njuna površina se je približala do zdaj najmanjši izmerjeni vrednosti pred skoraj poldrugim desetletjem.
Triglavski ledenik je v 19. stoletju meril več kot 40 hehtarjev, letos pa le 0,6 hektarja. To je kar 67-krat manj. Njegov vrstnik, ledenik pod Skuto pa je sredi 20. stoletja meril 3 hektarje, letos le še 1,4.
Kot je pojasnil Miha Pavšek, sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika, pri naših ledenikih sledu o razpokah in premikanju, ki sta temeljni osnovi ledenika, ni že od druge polovice 80. let.
“Zdaj imamo le še dve majhni telesi ledu, ki sta ujeti v kotanji, prekriti s snegom minule snežne sezone ali celo minulih zim.”
Ledeniško leto je nekoliko drugačno od koledarskega – začne se novembra in konča naslednje leto oktobra.
“Oba ledenika smo začeli opazovati leta 1946. Takrat je trajala redilna doba približno osem mesecev, talilna pa štiri. V 60. letih sta se ti dve dobi bolj ali manj izenačili. V zadnjih dveh do treh desetletjih je talilna doba v nekaterih letih že celo za kakšen mesec daljša od redilne.“
Od leta 1900 do danes je območje Alp po podatkih Evropske okoljske agencije zaradi vse višjih poletnih temperatur izgubilo približno polovico svoje mase ledu, do leta 2100 pa naj bi se obseg ledu evropskih ledenikov v primerjavi z letom 2006 zmanjšal ponekod tudi za 90 odstotkov.
Pavšek je ob tem opozoril tudi na to, da taljenje ledenikov prinaša s seboj tudi spremenjene in nevarnejše gorske poti. To je opazno tudi pri poteh na Triglav. “Ko so snežišča ob robu Triglavskih podov začela izginjati, so postale tamkajšnje poti neprijetne, ogromno je podornega kamenja in odlomov. Skratka poti v gorah so zaradi podnebnih sprememb drugačne, potekajo drugje in zahtevajo druge vrste previdnost in opremo.”
Posnetek reportaže z obiska na ledeniku pod Skuto: Triglav, javi se, tukaj Skuta!
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno petdeset kilometrov vzhodneje in štiristo metrov nižje ležečega bratca pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno 50 kilometrov vzhodneje in 400 metrov nižje ležečega vrstnika pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah
V teh dneh že lahko vidite, da ima naše visokogorje že debelo snežno kapo, začenja se zima in z njo tudi redilna sezona za naša ledenika, pod Triglavom in Skuto. Po podatkih Geografskega inštituta Antona Melika Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU sta se oba ledenika od lani precej zmanjšala. Njuna površina se je približala do zdaj najmanjši izmerjeni vrednosti pred skoraj poldrugim desetletjem.
Triglavski ledenik je v 19. stoletju meril več kot 40 hehtarjev, letos pa le 0,6 hektarja. To je kar 67-krat manj. Njegov vrstnik, ledenik pod Skuto pa je sredi 20. stoletja meril 3 hektarje, letos le še 1,4.
Kot je pojasnil Miha Pavšek, sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika, pri naših ledenikih sledu o razpokah in premikanju, ki sta temeljni osnovi ledenika, ni že od druge polovice 80. let.
“Zdaj imamo le še dve majhni telesi ledu, ki sta ujeti v kotanji, prekriti s snegom minule snežne sezone ali celo minulih zim.”
Ledeniško leto je nekoliko drugačno od koledarskega – začne se novembra in konča naslednje leto oktobra.
“Oba ledenika smo začeli opazovati leta 1946. Takrat je trajala redilna doba približno osem mesecev, talilna pa štiri. V 60. letih sta se ti dve dobi bolj ali manj izenačili. V zadnjih dveh do treh desetletjih je talilna doba v nekaterih letih že celo za kakšen mesec daljša od redilne.“
Od leta 1900 do danes je območje Alp po podatkih Evropske okoljske agencije zaradi vse višjih poletnih temperatur izgubilo približno polovico svoje mase ledu, do leta 2100 pa naj bi se obseg ledu evropskih ledenikov v primerjavi z letom 2006 zmanjšal ponekod tudi za 90 odstotkov.
Pavšek je ob tem opozoril tudi na to, da taljenje ledenikov prinaša s seboj tudi spremenjene in nevarnejše gorske poti. To je opazno tudi pri poteh na Triglav. “Ko so snežišča ob robu Triglavskih podov začela izginjati, so postale tamkajšnje poti neprijetne, ogromno je podornega kamenja in odlomov. Skratka poti v gorah so zaradi podnebnih sprememb drugačne, potekajo drugje in zahtevajo druge vrste previdnost in opremo.”
Posnetek reportaže z obiska na ledeniku pod Skuto: Triglav, javi se, tukaj Skuta!
Alex Cvetkov je mlad režiser, nekdanji didžej in kaskader. To je logično, saj prihaja iz kaskaderske družine, njegov oče Rok Cvetkov ga je navdušil za vse vrste vragolij: “Je moj tata in tata je moj idol – če se bo on vrgel, se bo tudi sin.” Alex Cvetkov je zaradi svojega izzivanja usode pristal celo v Guinnessovi knjigi rekordov – pri šestih letih je s kolesom preskočili enajst ljudi; zaradi padcev, nevarnosti in tudi skrbi matere je opustil ta nevaren šport in se vrgel v filmsko industrijo. Da bi tam ostal. “Zadnji skok z motorjem, ki sem ga izvedel, je preskok dveh vlakov. Takrat se je oče ustrašil, da o mami sploh ne govorim. Oče me je potegnil stran od športa, nvem, ali obžalujem umik ali ne, sem pa imel najlepše otroštvo, polno adrenalina.” Pred kratkim je Alex Cvetkov predstavil svoj prvi kratki film Scout, ki govori o naši obsedenosti z družabnimi omrežji, prihodnje leto načrtuje snemanje svojega prvega celovečerca. “Sploh moja generacija je izgubila stik z realnostjo. Ustvarjamo neko identiteto na omrežjih, ko nismo več mi. Včasih se tudi sam spozabim in brskam na omrežjih, potem pa si rečem: ‘Hej, snemaš film o tej težavi, potem pa sam ‘skrolaš’. To ne pomeni, da je telefon slab, problem je, ko izgubimo mejo in se predamo.”
Renata Vidic v branje priporoča klasično delo, ki na tragikomičen način opisuje življenje v Makedoniji leta 1948.
Režiser in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš poletne počitniške dni namenja različnim dejavnostim. Njegov poletni namig je povezan z literaturo.
Ker je kampiranje (pa tudi kompliciranje) med Slovenci priljubljeno, na vprašanje kako z enostavnostjo doseči komplicirane okuse odgovarja Boštjan Napotnik
Medtem ko se vsi mediji v teh dneh ukvarjajo s tem, da sta dva turista s Sardinije odnesla 40 kilogramov peska in jima za to grozi celo do šest let zapora, pa nihče ne ve, da se v Indiji, Maroku, Vietnamu … pravzaprav dogajajo kraje ton in ton peska. Potiho, brez pompoznih novic. Pesek je druga najbolj zlorabljena naravna dobrina na Zemlji, takoj za vodo, po podatkih Združenih narodov za okolje naj bi na leto porabili 50 milijard ton peska, 18 kilogramov na človeka na dan. Do leta 2060 naj bi se uporaba peska povišala na 82 milijard ton peska na leto in ker se tehnologija razvija ter se vedno več ljudi seli v urbana območja – leta 2050 naj bi dve tretjini ljudi živelo v mestu – naj bi se gradnja v naslednjih 40 letih podvojila. Brez metanja peska v oči – po besedah ekologinje Aurore Torres gre pri zdajnšnjem načinu pridobivanju peska za skrito ekološko katastrofo, eno največjih 21. stoletja.
Zadnje čase na področju okolja namenjamo ogromno pozornosti podnebnim spremembam, manj pa je znano, da plat zvona bijejo tudi strokovnjaki, ki spremljajo usihanje biotske pestrosti na planetu. Izumrtje grozi več kot milijonu vrst, najbolj na udaru so mokrišča, koralni grebeni in tropski gozdi, pretresljiv je tudi podatek, da se je biomasa vseh v naravi živečih sesalcev v zadnjih desetletjih zmanjšala za 82 odstotkov! Prvopodpisani avtor pod odmevno raziskavo organizacije IPBES, v kateri je sodelovalo 450 znanstvenikov in diplomatov po svetu, je britanski profesor Robert Watson.
Gozdni požari so v tem delu leta v Braziliji zaradi naravnih dejavnikov in sušne dobe sicer pogosti, a tolikšno povečanje njihovega števila vzbuja skrb. Zvezne države na severu Brazilije poročajo o podvojitvi požarov, v eni od njih – državi Amazonas – so razglasili izredne razmere. Razlog za utapljanje tropskih gozdov v ognjenih zubljih naj bi bila pretirana sečnja, ki se je povečala s prihodom predsednika Jaira Bolsonara. Izsekavanje je v enem letu poskočilo za 40 odstotkov, samo julija letos pa je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani večje za kar 278 odstotkov.
Mateja Jamnik je redna profesorica na Univerzi v Cambridgeu, zadnje leto pa je kot raziskovalka gostovala na Inštitutu Jožef Stefan. Raziskuje na področju umetne inteligence, je mama treh otrok, polmaratonka, pevka v pevskem zboru in skupini. Čeprav živi v tujini že skoraj trideset let, tudi otroci so rojeni v Veliki Britaniji, nikoli pred brexitom ni razmišljala o britanskem državljanstvu. Zdaj je zanj zaprosila, ne izključuje pa niti možnosti, da se z družino preselijo v Slovenijo. V pogovoru z Majo Stepančič je spregovorila o tem, kako je turistično (ponovno) odkrivala Slovenijo, o čarobnosti matematičnih formul, umetni inteligenci v vsakdanjem življenju, glasbi, prekratkem dnevu.
Načelnik Gorske reševalne službe Tolmin Žarko Trušnovec pravi, da je njegov poletni namig lokal-patriotski. Zato predlaga izlet h gostoljubni planinski koči, ki je praktično dostopna vsem.
Leta 1989 so se zbirali v podporo četverici in za človekove pravice. Kje smo 30 let pozneje? Kako smo se znašli tu in kako naprej? Miha Šalehar je na pogovornem večeru 30-letniki ob 30-letnici na radijskem dvorišču gostil Niko Kovač, ki v branje priporoča knjigo Uspavanka francosko/maroške pisateljice Leile Slimani. Jurij Drevenšek se že veseli novega celovečerca Prekletstvo Valburge režiserja Tomaža Gorkiča, Filip Dobranič pa se kratkočasi z miselno igro Baba is You.
Na avstrijskem glasbenem festivalu Frequency, ki zadnja leta pritegne več kot 100.000 obiskovalcev, je nastopila tudi zvezdnica Billie Eilish
Avtorica tokratnega poletnega namiga Jelena Justin svetuje vzpon na Storžič, ki sicer terja nekaj pozornosti, obenem pa planinski namig povezuje s knjigo Filozofija hoje Frederica Grosa. Jelena Justin je v Gorenjskem muzeju vodja programa in odgovorna za stike z javnostjo, ob tem pa tudi gornica, avtorica planinskih vodnikov pa tudi snovalka Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.
V Novem mestu se je začel že dvajseti festival Jazzinty, kjer se bo kar sto mladih glasbenikov iz Evrope, ZDA in drugih celin teden dni izobraževalo pod vodstvom desetih mednarodnih mentorjev. Dvajseti festival Jazzinty se je v torek pričel s prvimi delavnicami in večernima koncertoma v Novem mestu. Posebnost festivala so ustvarjalna druženja in izmenjava izkušenj med mladimi jazzisti in njihovimi mentorji, ki jih potem okronajo s samostojnimi ali skupnimi večernimi koncerti.
Svež veter, nekaj najboljšega, kar se je zgodilo srbski glasbeni sceni, nova obsesija. To je Senidah, ki osvaja balkanski trg, glasbenica, ki želi širiti samo ljubezen, pravi, da moraš biti za preživetje na balkanskem trgu zver.
Tokratna poletna namiga prihajata iz Posočja, nista pa povezana ne s knjigami ne filmi ali festivali in koncerti. Tokrat nas bosta trenerja Tadej Marinič in Sebastian Čufer usmerila na Mangart in Gregorčičev slap.
Spet je tisti čas v letu, ko je nebo še posebej darežljivo z zvezdnimi utrinki. Smo namreč sredi meteorskega roja Perzeidov, ki vrh vsako leto doseže prav v noči z 12. na 13. avgust. Še največ – tudi do 80 na uro – jih boste lahko našteli proti jutri, res pa je, da bo letošnjo predstavo nekoliko skazila presvetla Luna. O letošnji pošiljki Perzeidov smo se pozanimali pri astronomu Hermanu Mikužu na observatoriju na Golovcu nad Ljubljano.
Letošnji mednarodni dan mladih je posvečen zlasti vprašanjem njihovega izobraževanja in delovne aktivnosti. Koliko se jih izobražuje, kako je porasel delež terciarno izobraženih med mladimi, koliko jih dela in kako zadovoljni so mladi v Sloveniji z življenjem? S temi vprašanji se je Maja Ratej napotila na Statistični urad, kjer ugotavljajo, da so mladi v primerjavi z obdobjem izpred let bolj izobraženi, med njimi je večja stopnja brezposelnosti od siceršnje v Sloveniji, imajo manjšo plačo od povprečja, a so navkljub temu bolj zadovoljni z življenjem. Odgovarja Irena Svetin.
Za študente že pregovorno velja, da veliko berejo, vendar so prebrane knjige skoraj izključno povezane s študijem. Katja Cuder, študentka anglistike na Filozofski fakulteti, si je za odmik od znanstvenih tekstov to poletje izbrala izbor knjig moderne klasike. Za poletni namig nam je predlagala knjigo Williama Goldinga Gospodar muh, ki je izšla leta 1954 in je od svojega nastanka doživela že dve filmski priredbi."Celotna knjiga je alegorija na britanski imperij. Priporočam jo tistim, ki jih to zanima, če pa ne, se z nje da veliko naučiti."
Počitnice oziroma dopust preživljamo na zelo različne načine. In medtem ko jih nekateri želijo preživeti v poležavanju ter lenarjenju, se drugi trudijo z gibanjem na vse načine. No, takih, ki bi se kar s kolesom peljali do Severnega rta oziroma Nordkappa in nazaj, pa verjetno ni kaj dosti. Naša pomurska dopisnica Lidija Kosi je v Prlekiji vendarle našla človeka, ki je storil tudi to. Minulo soboto popoldne se je Janez Munda po 33 dneh in 7414 prevoženih kilometrih vrnil v svojo hišo, pred katero so ga v Radomerju pri Ljutomeru pričakali njegovi najbližji.
Neveljaven email naslov
