Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okrašenih mestih se zdaj že počasi prižigajo praznične luči. Kot vsako leto je tudi v avstrijskem Gradcu predbožični čas nekaj posebnega. Tam na primer lahko na dvorišču deželnega dvorca občudujete ledene jaslice, ki jih je umetnik Kimmo Frosti oblikoval iz 35 ton ledu. Tatjana Pirc pa je v Ljubljani srečala Susanne Höller z graškega turističnega urada. Pogovarjali sta se o tamkajšnjih božičnih sejmih, ponudbi in odgovornem odnosu mesta Gradec do okolja.
O tem, kako v Gradcu v prazničnih dneh skrbijo za okolje, pripoveduje Susanne Höller z graškega turističnega urada
V avstrijskem Gradcu je predbožični čas nekaj posebnega. Susanne Höller pravi, da so vsem dosedanjim prazničnim sejmom v Gradcu dodali še enega, novega, na drugi strani reke, v mestni četrti, ki se turistično razvija zadnje čase. Po je razpršenih petnajst božičnih sejmov, ker želijo obiskovalce usmeriti tudi v druge mestne predele, ne le v središče Gradca. Največji božični sejem je pred mestno hišo, Höllerjevi pa je najljubši sejem na mestnem grajskem hribu, ta je najbolj tradicionalen, ponudba je namenjena otrokom, tam pečejo praznične piškote, pojejo božične pesmi, pripravljajo škatle za božična darila …
Še nekaj posebnega imajo v tem času v Gradcu, odprejo namreč urad božičnih pesmi, edini tak urad v Avstriji in verjetno tudi v Evropi. To je oddelek avstrijske ustanove, ki se ukvarja z zbiranjem ljudskih pesmi. Če se spomniš le melodije ali delčka besedila, če ne veš naslova, ti v uradu božičnih pesmi v Gradcu pomagajo najti božično pesem, ki jo iščeš, domov greš z natisnjenim besedilom in notami, saj imajo v arhivu okrog deset tisoč božičnih pesmi z vsega sveta.
“Tam vas čaka prijazna gospa, ki vam bo z veseljem pomagala.” – Susanne Höller o uradu božičnih pesmi.
V Gradcu pa tudi v tem prazničnem času mislijo na okolje, kjer imajo tudi sicer veliko težav zaradi onesnaženega zraka. Na silvestrovo že drugo leto zapored ne bo ognjemeta, na glavnem trgu bodo pripravili vodomet z glasbo in svetlobnimi efekti. Na decembrske sobote se lahko z mestnim prometom obiskovalci vozijo brezplačno, cel december pa vozovnica, ki sicer traja eno uro, velja cel dan. S tovrstnimi ukrepi želijo spodbuditi obiskovalce in domačine, da se v mesto ne vozijo z avtomobili.
Še ena božična zanimivost iz avstrijskega Gradca je povezana z energetsko varčnostjo. Vsako leto je božična razsvetljava bogatejša, a kljub temu od leta 2007 z varčnimi žarnicami v Gradcu zmanjšujejo porabo energije. “Pred desetimi leti smo v prazničnem času porabili kar petkrat več energije kot zdaj,” razlaga Susanne Höller z graškega turističnega urada.
V okrašenih mestih se zdaj že počasi prižigajo praznične luči. Kot vsako leto je tudi v avstrijskem Gradcu predbožični čas nekaj posebnega. Tam na primer lahko na dvorišču deželnega dvorca občudujete ledene jaslice, ki jih je umetnik Kimmo Frosti oblikoval iz 35 ton ledu. Tatjana Pirc pa je v Ljubljani srečala Susanne Höller z graškega turističnega urada. Pogovarjali sta se o tamkajšnjih božičnih sejmih, ponudbi in odgovornem odnosu mesta Gradec do okolja.
O tem, kako v Gradcu v prazničnih dneh skrbijo za okolje, pripoveduje Susanne Höller z graškega turističnega urada
V avstrijskem Gradcu je predbožični čas nekaj posebnega. Susanne Höller pravi, da so vsem dosedanjim prazničnim sejmom v Gradcu dodali še enega, novega, na drugi strani reke, v mestni četrti, ki se turistično razvija zadnje čase. Po je razpršenih petnajst božičnih sejmov, ker želijo obiskovalce usmeriti tudi v druge mestne predele, ne le v središče Gradca. Največji božični sejem je pred mestno hišo, Höllerjevi pa je najljubši sejem na mestnem grajskem hribu, ta je najbolj tradicionalen, ponudba je namenjena otrokom, tam pečejo praznične piškote, pojejo božične pesmi, pripravljajo škatle za božična darila …
Še nekaj posebnega imajo v tem času v Gradcu, odprejo namreč urad božičnih pesmi, edini tak urad v Avstriji in verjetno tudi v Evropi. To je oddelek avstrijske ustanove, ki se ukvarja z zbiranjem ljudskih pesmi. Če se spomniš le melodije ali delčka besedila, če ne veš naslova, ti v uradu božičnih pesmi v Gradcu pomagajo najti božično pesem, ki jo iščeš, domov greš z natisnjenim besedilom in notami, saj imajo v arhivu okrog deset tisoč božičnih pesmi z vsega sveta.
“Tam vas čaka prijazna gospa, ki vam bo z veseljem pomagala.” – Susanne Höller o uradu božičnih pesmi.
V Gradcu pa tudi v tem prazničnem času mislijo na okolje, kjer imajo tudi sicer veliko težav zaradi onesnaženega zraka. Na silvestrovo že drugo leto zapored ne bo ognjemeta, na glavnem trgu bodo pripravili vodomet z glasbo in svetlobnimi efekti. Na decembrske sobote se lahko z mestnim prometom obiskovalci vozijo brezplačno, cel december pa vozovnica, ki sicer traja eno uro, velja cel dan. S tovrstnimi ukrepi želijo spodbuditi obiskovalce in domačine, da se v mesto ne vozijo z avtomobili.
Še ena božična zanimivost iz avstrijskega Gradca je povezana z energetsko varčnostjo. Vsako leto je božična razsvetljava bogatejša, a kljub temu od leta 2007 z varčnimi žarnicami v Gradcu zmanjšujejo porabo energije. “Pred desetimi leti smo v prazničnem času porabili kar petkrat več energije kot zdaj,” razlaga Susanne Höller z graškega turističnega urada.
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
Danes je svetovni dan hrane, ki tokrat poteka pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost - Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.
Z razstavo Damnatio memoriae se v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki predstavlja v Zagrebu živeči in delujoči fotograf in umetnik Darije Petković. V ciklusu Damnatio memoriae se posveča načinom konstitucije spomina z vizualnimi sredstvi.
Štirje podjetniki iz Mozirja so razvili blagovno znamko Printee in si zadali ambiciozno vizijo, da bi »printee« postal sopomenka za kakovostno razvito fotografijo po vsem svetu. Njihov cilj je poenostaviti pot fotografijam s telefona v fotoknjige, koledarje ali zbirke. Konkurenca na tem področju je izjemno velika, sami pa stavijo na kakovost, sodelovanje z majhnimi, lokalnimi foto studii in hitro dostavo, v idealnem primeru celo v istem dnevu. Anja Hlača Ferjančič in sovoditelj - soustanovitelj Hooray Studios – Mic Melanšek sta se pogovarjala z Rokom Matjažem. Med drugim o tem, kako jim je korona prekrižala načrte in kako pomemben je slovenski podporni ekosistem.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se o težavah z odvisnostjo od družabnih omrežij pogovarjali s članicama Društva študentov psihologije Slovenije
Minuli konec tedna so parke, lokale, ulice, pa tudi domove prebivalcev v BS 7 (soseski Ruski car) zavzeli člani namiznega gledališča kulturno-umetniškega društva Ljud. Namizno gledališče je oblika participatornega gledališča, pri kateri igralci in gledalci sedijo za isto mizo. Projekt Namizno gledališče v soseski je del večletnega mednarodnega projekta AMBASADI, ki poteka od leta 2019, sklenil pa se bo leta 2025.
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah.
Policijski odgovor na včerajšnje proteste je marsikoga pustil brez besed. Vendar dogajanja ne smemo pustiti brez poskusa postavitve v kontekst in refleksije. Gorazd Rečnik se je pogovarjal s kriminologom, ostrim kritikom represije doktorjem Draganom Petrovcem.
V Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in Igu poteka velika mednarodna vaja SIQUAKE2020, ki so jo kot olimpijske igre zaradi epidemije prestavili za eno leto. Namen vaje je preveriti pripravljenost države in njenih služb na močnejši potres v osrednji Sloveniji. Do četrtka se bo okoli 500 različnih reševalcev urilo in krepilo znanje na 12 deloviščih. Kako pripravljeni smo na hujši potres in njegove posledice, je na enem izmed delovišč v ljubljanskih Stožicah preverjal tudi Aleš Smrekar.
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah.
V podjetniški oddaji UP predstavljamo tiste, ki si upajo in so iz svojega hobija razvili posel. Prva gostja druge sezone bo Neža Mlakar, soustanoviteljica blagovne znamke La Popsi. Razložila bo, koliko veselja in skrbi lahko prinesejo zamrznjeni deserti, zakaj se je vrnila iz Las Vegasa in kako zahteven je avstrijski trg.
Zadnja igra Antona Pavloviča Čehova bo nocoj doživel premiero na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega
V Slovenijo je prišel soavtor otroške stripovske serije o Škatli.
Da je epidemija močno spremenila mnoge gospodarske in poslovne tokove je neizpodbitno dejstvo. V četrtem valu epidemije naj sicer ne bi bilo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT. Podjetja, manjša in velika, so se ves čas epidemije prisiljena prilagajati. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi izzivi. Cepljenje, večkrat nepredvidljivi vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih so pred kratkim ob robu Mednarodnega Obrtnega Sejma v Celju govorili tudi nekateri izkušeni podjetniki.
Pred tednom dni je dosegla tretje mesto na Severnoameriškem prvenstvu žensk v spartan raceu, ki bi ga sicer prevedli kot oviratlon. Prej se je mesec dni mudila v Evropi in med drugim v enajstih urah osvojila najnižjo in najvišjo točko Slovenije. Magistrica fizike je v pogovoru povedala tudi to, zakaj je akademsko kariero na znameniti univerzi Stanford zamenjala za športno.
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič je danes podal svojo odstopno izjavo. Ob tem je opozoril, da pri teptanju novinarske avtonomije ne more sodelovati. Slovenska tiskovna agencija že 273 dni opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani Vlade RS. Tako imenovana pogajanja o financiranju pa so zašla v slepo ulico. Kako vse to doživljajo zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji? Z odgovorno urednico Barbaro Štrukelj, se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Tini Žalec, ki je med prvimi javno opozorila na smrt v družini po cepljenju, se zdi pomembno, da se začne govoriti tudi o tem.
Naslednje leto se bo na Ženevskem jezeru odvil Zlati pokal v jadranju, tekmovanje nacionalnih posadk po vzoru nogometnega svetovnega prvenstva. Pred odhodom na testno regato v švicarskem Grandsonu se je v Portorožu predstavila slovenska posadka.
Neveljaven email naslov