Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okrašenih mestih se zdaj že počasi prižigajo praznične luči. Kot vsako leto je tudi v avstrijskem Gradcu predbožični čas nekaj posebnega. Tam na primer lahko na dvorišču deželnega dvorca občudujete ledene jaslice, ki jih je umetnik Kimmo Frosti oblikoval iz 35 ton ledu. Tatjana Pirc pa je v Ljubljani srečala Susanne Höller z graškega turističnega urada. Pogovarjali sta se o tamkajšnjih božičnih sejmih, ponudbi in odgovornem odnosu mesta Gradec do okolja.
O tem, kako v Gradcu v prazničnih dneh skrbijo za okolje, pripoveduje Susanne Höller z graškega turističnega urada
V avstrijskem Gradcu je predbožični čas nekaj posebnega. Susanne Höller pravi, da so vsem dosedanjim prazničnim sejmom v Gradcu dodali še enega, novega, na drugi strani reke, v mestni četrti, ki se turistično razvija zadnje čase. Po je razpršenih petnajst božičnih sejmov, ker želijo obiskovalce usmeriti tudi v druge mestne predele, ne le v središče Gradca. Največji božični sejem je pred mestno hišo, Höllerjevi pa je najljubši sejem na mestnem grajskem hribu, ta je najbolj tradicionalen, ponudba je namenjena otrokom, tam pečejo praznične piškote, pojejo božične pesmi, pripravljajo škatle za božična darila …
Še nekaj posebnega imajo v tem času v Gradcu, odprejo namreč urad božičnih pesmi, edini tak urad v Avstriji in verjetno tudi v Evropi. To je oddelek avstrijske ustanove, ki se ukvarja z zbiranjem ljudskih pesmi. Če se spomniš le melodije ali delčka besedila, če ne veš naslova, ti v uradu božičnih pesmi v Gradcu pomagajo najti božično pesem, ki jo iščeš, domov greš z natisnjenim besedilom in notami, saj imajo v arhivu okrog deset tisoč božičnih pesmi z vsega sveta.
“Tam vas čaka prijazna gospa, ki vam bo z veseljem pomagala.” – Susanne Höller o uradu božičnih pesmi.
V Gradcu pa tudi v tem prazničnem času mislijo na okolje, kjer imajo tudi sicer veliko težav zaradi onesnaženega zraka. Na silvestrovo že drugo leto zapored ne bo ognjemeta, na glavnem trgu bodo pripravili vodomet z glasbo in svetlobnimi efekti. Na decembrske sobote se lahko z mestnim prometom obiskovalci vozijo brezplačno, cel december pa vozovnica, ki sicer traja eno uro, velja cel dan. S tovrstnimi ukrepi želijo spodbuditi obiskovalce in domačine, da se v mesto ne vozijo z avtomobili.
Še ena božična zanimivost iz avstrijskega Gradca je povezana z energetsko varčnostjo. Vsako leto je božična razsvetljava bogatejša, a kljub temu od leta 2007 z varčnimi žarnicami v Gradcu zmanjšujejo porabo energije. “Pred desetimi leti smo v prazničnem času porabili kar petkrat več energije kot zdaj,” razlaga Susanne Höller z graškega turističnega urada.
V okrašenih mestih se zdaj že počasi prižigajo praznične luči. Kot vsako leto je tudi v avstrijskem Gradcu predbožični čas nekaj posebnega. Tam na primer lahko na dvorišču deželnega dvorca občudujete ledene jaslice, ki jih je umetnik Kimmo Frosti oblikoval iz 35 ton ledu. Tatjana Pirc pa je v Ljubljani srečala Susanne Höller z graškega turističnega urada. Pogovarjali sta se o tamkajšnjih božičnih sejmih, ponudbi in odgovornem odnosu mesta Gradec do okolja.
O tem, kako v Gradcu v prazničnih dneh skrbijo za okolje, pripoveduje Susanne Höller z graškega turističnega urada
V avstrijskem Gradcu je predbožični čas nekaj posebnega. Susanne Höller pravi, da so vsem dosedanjim prazničnim sejmom v Gradcu dodali še enega, novega, na drugi strani reke, v mestni četrti, ki se turistično razvija zadnje čase. Po je razpršenih petnajst božičnih sejmov, ker želijo obiskovalce usmeriti tudi v druge mestne predele, ne le v središče Gradca. Največji božični sejem je pred mestno hišo, Höllerjevi pa je najljubši sejem na mestnem grajskem hribu, ta je najbolj tradicionalen, ponudba je namenjena otrokom, tam pečejo praznične piškote, pojejo božične pesmi, pripravljajo škatle za božična darila …
Še nekaj posebnega imajo v tem času v Gradcu, odprejo namreč urad božičnih pesmi, edini tak urad v Avstriji in verjetno tudi v Evropi. To je oddelek avstrijske ustanove, ki se ukvarja z zbiranjem ljudskih pesmi. Če se spomniš le melodije ali delčka besedila, če ne veš naslova, ti v uradu božičnih pesmi v Gradcu pomagajo najti božično pesem, ki jo iščeš, domov greš z natisnjenim besedilom in notami, saj imajo v arhivu okrog deset tisoč božičnih pesmi z vsega sveta.
“Tam vas čaka prijazna gospa, ki vam bo z veseljem pomagala.” – Susanne Höller o uradu božičnih pesmi.
V Gradcu pa tudi v tem prazničnem času mislijo na okolje, kjer imajo tudi sicer veliko težav zaradi onesnaženega zraka. Na silvestrovo že drugo leto zapored ne bo ognjemeta, na glavnem trgu bodo pripravili vodomet z glasbo in svetlobnimi efekti. Na decembrske sobote se lahko z mestnim prometom obiskovalci vozijo brezplačno, cel december pa vozovnica, ki sicer traja eno uro, velja cel dan. S tovrstnimi ukrepi želijo spodbuditi obiskovalce in domačine, da se v mesto ne vozijo z avtomobili.
Še ena božična zanimivost iz avstrijskega Gradca je povezana z energetsko varčnostjo. Vsako leto je božična razsvetljava bogatejša, a kljub temu od leta 2007 z varčnimi žarnicami v Gradcu zmanjšujejo porabo energije. “Pred desetimi leti smo v prazničnem času porabili kar petkrat več energije kot zdaj,” razlaga Susanne Höller z graškega turističnega urada.
Dva smučarska skakalca sta v zgodovini olimpijskih iger zmagala na obeh posamičnih tekmah. Simon Ammann je bil za konkurenco premočen v Vancouvru in Salt Lake Cityu, štiri zlate medalje pa ima tudi najuspešnejši skakalec v zgodovini Matti Nyk?nen.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Neveljaven email naslov