Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okrašenih mestih se zdaj že počasi prižigajo praznične luči. Kot vsako leto je tudi v avstrijskem Gradcu predbožični čas nekaj posebnega. Tam na primer lahko na dvorišču deželnega dvorca občudujete ledene jaslice, ki jih je umetnik Kimmo Frosti oblikoval iz 35 ton ledu. Tatjana Pirc pa je v Ljubljani srečala Susanne Höller z graškega turističnega urada. Pogovarjali sta se o tamkajšnjih božičnih sejmih, ponudbi in odgovornem odnosu mesta Gradec do okolja.
O tem, kako v Gradcu v prazničnih dneh skrbijo za okolje, pripoveduje Susanne Höller z graškega turističnega urada
V avstrijskem Gradcu je predbožični čas nekaj posebnega. Susanne Höller pravi, da so vsem dosedanjim prazničnim sejmom v Gradcu dodali še enega, novega, na drugi strani reke, v mestni četrti, ki se turistično razvija zadnje čase. Po je razpršenih petnajst božičnih sejmov, ker želijo obiskovalce usmeriti tudi v druge mestne predele, ne le v središče Gradca. Največji božični sejem je pred mestno hišo, Höllerjevi pa je najljubši sejem na mestnem grajskem hribu, ta je najbolj tradicionalen, ponudba je namenjena otrokom, tam pečejo praznične piškote, pojejo božične pesmi, pripravljajo škatle za božična darila …
Še nekaj posebnega imajo v tem času v Gradcu, odprejo namreč urad božičnih pesmi, edini tak urad v Avstriji in verjetno tudi v Evropi. To je oddelek avstrijske ustanove, ki se ukvarja z zbiranjem ljudskih pesmi. Če se spomniš le melodije ali delčka besedila, če ne veš naslova, ti v uradu božičnih pesmi v Gradcu pomagajo najti božično pesem, ki jo iščeš, domov greš z natisnjenim besedilom in notami, saj imajo v arhivu okrog deset tisoč božičnih pesmi z vsega sveta.
“Tam vas čaka prijazna gospa, ki vam bo z veseljem pomagala.” – Susanne Höller o uradu božičnih pesmi.
V Gradcu pa tudi v tem prazničnem času mislijo na okolje, kjer imajo tudi sicer veliko težav zaradi onesnaženega zraka. Na silvestrovo že drugo leto zapored ne bo ognjemeta, na glavnem trgu bodo pripravili vodomet z glasbo in svetlobnimi efekti. Na decembrske sobote se lahko z mestnim prometom obiskovalci vozijo brezplačno, cel december pa vozovnica, ki sicer traja eno uro, velja cel dan. S tovrstnimi ukrepi želijo spodbuditi obiskovalce in domačine, da se v mesto ne vozijo z avtomobili.
Še ena božična zanimivost iz avstrijskega Gradca je povezana z energetsko varčnostjo. Vsako leto je božična razsvetljava bogatejša, a kljub temu od leta 2007 z varčnimi žarnicami v Gradcu zmanjšujejo porabo energije. “Pred desetimi leti smo v prazničnem času porabili kar petkrat več energije kot zdaj,” razlaga Susanne Höller z graškega turističnega urada.
V okrašenih mestih se zdaj že počasi prižigajo praznične luči. Kot vsako leto je tudi v avstrijskem Gradcu predbožični čas nekaj posebnega. Tam na primer lahko na dvorišču deželnega dvorca občudujete ledene jaslice, ki jih je umetnik Kimmo Frosti oblikoval iz 35 ton ledu. Tatjana Pirc pa je v Ljubljani srečala Susanne Höller z graškega turističnega urada. Pogovarjali sta se o tamkajšnjih božičnih sejmih, ponudbi in odgovornem odnosu mesta Gradec do okolja.
O tem, kako v Gradcu v prazničnih dneh skrbijo za okolje, pripoveduje Susanne Höller z graškega turističnega urada
V avstrijskem Gradcu je predbožični čas nekaj posebnega. Susanne Höller pravi, da so vsem dosedanjim prazničnim sejmom v Gradcu dodali še enega, novega, na drugi strani reke, v mestni četrti, ki se turistično razvija zadnje čase. Po je razpršenih petnajst božičnih sejmov, ker želijo obiskovalce usmeriti tudi v druge mestne predele, ne le v središče Gradca. Največji božični sejem je pred mestno hišo, Höllerjevi pa je najljubši sejem na mestnem grajskem hribu, ta je najbolj tradicionalen, ponudba je namenjena otrokom, tam pečejo praznične piškote, pojejo božične pesmi, pripravljajo škatle za božična darila …
Še nekaj posebnega imajo v tem času v Gradcu, odprejo namreč urad božičnih pesmi, edini tak urad v Avstriji in verjetno tudi v Evropi. To je oddelek avstrijske ustanove, ki se ukvarja z zbiranjem ljudskih pesmi. Če se spomniš le melodije ali delčka besedila, če ne veš naslova, ti v uradu božičnih pesmi v Gradcu pomagajo najti božično pesem, ki jo iščeš, domov greš z natisnjenim besedilom in notami, saj imajo v arhivu okrog deset tisoč božičnih pesmi z vsega sveta.
“Tam vas čaka prijazna gospa, ki vam bo z veseljem pomagala.” – Susanne Höller o uradu božičnih pesmi.
V Gradcu pa tudi v tem prazničnem času mislijo na okolje, kjer imajo tudi sicer veliko težav zaradi onesnaženega zraka. Na silvestrovo že drugo leto zapored ne bo ognjemeta, na glavnem trgu bodo pripravili vodomet z glasbo in svetlobnimi efekti. Na decembrske sobote se lahko z mestnim prometom obiskovalci vozijo brezplačno, cel december pa vozovnica, ki sicer traja eno uro, velja cel dan. S tovrstnimi ukrepi želijo spodbuditi obiskovalce in domačine, da se v mesto ne vozijo z avtomobili.
Še ena božična zanimivost iz avstrijskega Gradca je povezana z energetsko varčnostjo. Vsako leto je božična razsvetljava bogatejša, a kljub temu od leta 2007 z varčnimi žarnicami v Gradcu zmanjšujejo porabo energije. “Pred desetimi leti smo v prazničnem času porabili kar petkrat več energije kot zdaj,” razlaga Susanne Höller z graškega turističnega urada.
Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.
Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.
Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.
Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom
Ko se voziš tako dolgo časa, da se vmes vreme trikrat spremeni, si počasi res že na Šentviški planoti. Tako je nekdo pred leti opisal prihod na trikotnik med Baško grapo, dolino Idrijce in Cerkljanskim, kjer je mladim pred 15-imi leti padlo na pamet, da bi tam organizirali velik rock koncert. Ideja je zaživela in nastala je Gora rocka. Ni pa ostalo samo pri tem, Gora je z leti postajala vedno večja, Šentviška planota pa bolj in bolj znana, vsaj konec junija. Kakšno pa je sicer življenje v krajih, kjer brez avta ne gre, kjer ni trgovine, niti bankomata? Ne nujno slabo. In kako se reče domačinom na Prapetnem brdu, kjer je bil tudi Val 202? Zelo težko.
Tolmin se vsako poletje spremeni v mesto festivalov, predvsem glasbenih. Vseeno pa je zdaj že srce festivalskega dogajanja ob sotočju Soče in Tolminke Soča Outdoor. Gre predvsem za športno prireditev, organizatorji pa od prve izvedbe upoštevajo smernice trajnostnih športnih dogodkov in zelene politike, kot jo je v Zeleni shemi slovenskega turizma opredelila Slovenska turistična organizacija. Pred začetkom sedme izvedbe festivala se je iz Tolmina oglasil Aleš Smrekar.
Nesporna junakinja slovenske osamosvojitve je pravica naroda do samoodločbe, načelo mednarodnega prava, povezano tudi s številnimi zatrtimi hrepenenji narodov in manjšin. Na naši poti do samostojnosti je odigrala zelo pomembno vlogo. Pri iskanju rešitev pa ne smemo zanemariti vloge posameznika, pravi dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, gost prazničnega dopoldneva na Valu 202. Z njim se je pogovarjala Tatjana Pirc. Foto: Osebni arhiv
Od hiše do mesta so poimenovali razstavo svojih projektov študentke in študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo, kjer so med drugim iskali odgovore na številne aktualne problematike slovenskih in tujih mest ter predstavili svojo vizijo razvoja okolja ter slovenske družbe. Lotili so se problema praznih stavb in njihovega oživljanja.
Original conversation with dr. Christine Jones Forman and dr. Bill Forman in English. Originalni pogovor z astronomoma dr. Christine Jones Forman in dr. Billom Formanom v angleščini.
Ob letošnjih obletnicah Everest 40 let in 70 let Športnega uredništva na Radiu Slovenija smo se ob tem, ko Val 202 praznuje 47 let, spomnili, kako je bil prav slednji eden prvih radiev na svetu, ki je omogočil prve radioamaterske prenose poročanja iz baznega tabora pod Everestom.
14. junij je svetovni dan krvodajalcev in ob tej priložnosti se je Aleš Smrekar srečal z Lidijo Svetelšek, glavno medicinsko sestro na oddelku za preskrbo s krvjo na Zavodu za transfuzijsko medicino. Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so namreč v transfuzijsko verigo vpeti od začetka do konca.
V tretjem in zadnjem kvizu Lepo je biti mala bela celica so se pomerili trije bivši: bivši hip-hop estradnik, bivša prvakinja v bivši državi v taborniškem deseteroboju in bivši rezervist na klopi lokalnega košarkarskega kluba.
V drugem krogu kvazi kviza so se (spet) spopadli trije največji umi: Mojca Širok, Boštjan Gorenc - Pižama in Franci Kek.
12. junija 1929 se je rodila Ana Frank, pred natanko devetdesetimi leti, torej. Zato se bomo danes spomnili na dnevnik in na izjemno deklico, ki ga je pisala. Spomnili se bomo njene tragične zgodbe, predvsem pa sporočila o grozotah, ki se ne smejo nikoli več ponoviti. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Borisom Hajdinjakom, direktorjem Sinagoge Maribor, in doktorico Dragico HarAmija, ki raziskuje literaturo, povezano s holokavstom.
V prvem kvizu Lepo je biti mala bela celica so se pomerili trije bivši: bivši hip-hop estradnik, bivša prvakinja v bivši državi v taborniškem deseteroboju in bivši rezervist na klopi lokalnega košarkarskega kluba.
Mineva sedemdeset let od izida antiutopičnega romana 1984, ki ga je napisal britanski pisatelj George Orwell. To je bilo in še vedno je zelo brano delo, predvsem zaradi izjemno natančnega opisa totalitarištičnega režima, pa tudi prikaza, kako je človek proti oblasti nemočen. V času hladne vojne je bilo delo 1984 take vrste knjiga, zaradi katere si lahko šel tudi v zapor, na Kitajskem pa je njena prodaja še danes prepovedana. Orweel v knjigi predstavi tudi besedna zveza Veliki brat, ki pooseblja vseobsegajoč nadzor državljanov. Dr. Nikolai Jeffs s koprske Fakultete za humanistične študije je napisal spremno besedo k slovenskem prevodu Tine Mahkota leta 2004 in se strinja, da kar je takrat zvenelo kot nepredstavljivo, nam je danes čisto vsakdanje. Nenehen nadzor se izvaja še konkretneje kot v knjigi, mi pa smo vse to sprejeli.
70 let mineva od izida enega najbolj preproških romanov 20. stoletja - antiutopičnega romana Georga Orwella 1984. Na tej povezavi lahko prusluhnete celotnemu pogovoru z dr. Nikolaijem Jeffsom, ki je napisal spremno besedo k prevodu Tine Mahkota iz leta 2004. O tem, kako je prevod odmeval v socialistični Jugoslaviji, do tega da si lahko zaradi takšne knjige pristal tudi v zaporu.
Ob lanskem dnevu v spomin na Primoža Trubarja je dr. Kozma Ahačič napisal:"Prve knjige je napisal za bralce, ki jih še sploh ni bilo in ki si takšnih knjig sploh še niso želeli." Delal je stvari, ki so se zdele nemogoče in vedel, kaj hoče doseči. S tem nam je še danes lahko za zgled, je prepričan predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Neveljaven email naslov