Novoletne zaobljube praviloma le redko uresničimo. Denar je poleg hujšanja ena najpogostejših tem: manj bom zapravljal, postavil si bom varčevalne cilje, začel bom varčevati za pokojnino … Potem pa pride december in nas finančno izžame, prezadolževanje pa je na žalost tema, s katero se na Zvezi potrošnikov Slovenije in v Inštitutu Prelomi ukvarjajo vse leto. Na kakšne načine zabredemo v prezadolževanje in kako se iz njegovega primeža lahko rešimo?

Kako se soočiti s prezadolženostjo in spletnimi prevaranti

Alenka Hebar Lavrič iz nevladne organizacije Prelomi je vajena neverjetnih zgodb, ki ljudi pahnejo v prezadolženost. V njeni pisarni pomoč poiščejo tisti, ki se znajdejo v najhujših finančnih stiskah. Teh je na žalost vse več, ljudje pa se v krizi znajdejo na najrazličnejše načine. Lavričeva pravi, da bi lahko veliko primerov rešili tisti, ki posojajo denar posameznikom.

“Ko ljudi zanese, morajo banke, delodajalci in nenazadnje tudi družinski člani takega človeka ustaviti. Drugače lahko za sabo potegne velik plaz prezadolženosti za vse.”

Ekstremnih primerov prezadolženosti je sicer več, kot bi pričakovali, vseeno pa je to tudi zelo vsakdanja težava. Lahko jo povzroči že več manjših kreditov, ki skupaj presežejo posameznikove finančne sposobnosti, ali pa nepredviden dogodek, ki človeka pahne na rob. Tem ljudem pomagajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, pri kateri je za finančno svetovanje odgovorna Alina Meško.

“Zelo je pomembno, da se v takih trenutkih umirimo, ustavimo, damo na papir vse svoje dolgove in najprej poplačamo najnujnejše stvari. Moramo si jasno začrtati finančne cilje.”