Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alpsko smučanje naj bi bilo že v slovenskih genih, tudi šolski sistem spodbuja to zimsko aktivnost, večina šol organizira smučarske zimske šole v naravi. Tretja postojanka akcije Val na snegu in ledu nas je zato ponovno vodila na Krvavec, kjer smo se skupaj z našimi poslušalkami in poslušalci zbrali na alpskih smučeh. Naš smučarski učitelj je bil dobitnik olimpijskega slalomskega brona iz Lillehammerja, trikratni zmagovalec tekem svetovnega pokala, predvsem pa karizmatična smučarska osebnost, ki je zaznamovala prvo samostojno obdobje slovenskega alpskega smučanja.
Nekaj ogrevalnih vaj, reden servis opreme, upoštevanje označb in prilagojena hitrost smučanja so recept za dobro smuko, ki ga je v nedeljo na Krvavcu z nami delil nekdanji profesionalni smučar Jure Košir
Alpsko smučanje je vtkano v slovenski DNK, o bloškem smučanju kot gibanju na smučeh po visokem snegu je že leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske poročal Janez Vajkard Valvasor. Prebivalci Blok naj bi tako bili najstarejši smučarji na območju srednje Evrope. Smučanje kljub visokim stroškom, ki jih takšna rekreacija prinaša s seboj, še vedno sodi med popularne športe, ljubitelji zimskih športov pa vedno radi stiskajo pesti tudi za tiste smučarje, ki so se odločili del svojega življenja nameniti profesionalnemu smučanju. Mednje je sodil tudi Jure Košir, dobitnik slalomskega brona iz Lillehammerja in trikratni zmagovalec tekem za svetovni pokal, v nedeljo pa naš smučarski učitelj.
Tako so svoje spomine na Jureta Koširja strnili poslušalci, ki so se v nedeljo udeležili tretjega sklopa naše januarske akcije Val na snegu in ledu:
“Že iz otroštva se spominjam teh nedeljskih tekem, ko smo ga spremljali in navijali za njega.”
“Več kot pred dvajsetimi leti smo skoraj vsako nedeljo čakali na tekme alpskega smučanja, ko je nastopal Jure, in seveda smo se veselili z njim, njegovih dobrih rezultatov.”
“Poleg smučanja je znal poskrbeti še za petje, navduševal je s svojo energijo, komunikacijo. Sami lepi spomini.”
“Ko je zmagal v Kranjski Gori, smo imeli ravno razredno uro v gimnaziji. Namesto razredne ure smo prižgali televizijo in gledali njegovo vožnjo.”
V nedeljo pa so nas na Krvavcu pričakale prave zimske razmere – sneženje in megla, kar je zahtevalo še večjo pozornost smučarjev.
“Treba je upoštevati označbe ob straneh in se držati koridorja, da ne zaidemo zunaj urejenih smučišč. Pomembno je, da dobimo občutek, kakšna je podlaga, saj se velikokrat ne vidi pred smuči in pod noge, prilagodimo tudi hitrost smučanja. V slabih razmerah je nesmiselno pretiravati.” – nasvet Jureta Koširja za smučanje v slabih vremenskih razmerah
V zimah, ki so skope s snegom, a na smučiščih pripravijo tehnični sneg, pa posebno pozornost zahteva tudi skrb za opremo, saj se smuči hitreje uničijo. Učinek servisa zaradi podlage hitreje izpuhti, zato je v takšnih zimah serviserja treba obiskati večkrat, kar potrjuje tudi Tomo Močilnikar, lastnik servisa športne opreme v Ljubljani: “Če je izrazito slab sneg ali je podlaga preveč ledena, smuči včasih zdržijo tudi samo dva ali tri dni. Na to moramo biti pozorni, če robniki niso dovolj ostri, potem tudi smučarija ni dovolj varna.”
Rekreativni smučarji pa velikokrat pozabljajo tudi za izredno pomemben del smučanja, ogrevanje pred prvim spustom. Že kratko ogrevanje lahko prepreči marsikatero poškodbo in poskrbi za boljši občutek na smučeh.
“Dogaja se, da gre veliko smučarjev iz avta na sedežnico ali v gondolo, takoj na vrh in takoj naredijo prehitro prvo vožnjo. Brez ogrevanja, ki vzame pet minut, po njem pa se počutimo drugače. Pomembno je tudi, da prvo vožnjo odpeljemo res zmerno, da vidimo, kakšne so razmere in kakšen je sneg.” – Jure Košir o pomembnosti ogrevanja pri rekreativnem smučanju
Valova januarska akcija Val na snegu in ledu se v nedeljo končuje na Jezerskem, kjer bodo poslušalci tekli na smučeh z olimpijko Petro Majdič (prijave so končane), v okviru akcije pa smo že deskali in drsali.
Najdi olimpijca! Valova šola smučanja na @RTCKrvavec! pic.twitter.com/hg7R5ub5tm
— Val 202 (@Val202) January 26, 2020
Alpski smučarji imajo reees radi svoj šport. Pokonci sredi noči, sneg, megla, mraz, kdaj tudi sonce…v nedeljo je @Val202 s poslušalci smučal na Krvavcu, nasvete nam je delil @JureKosir Ker se skoraj nič ni videlo, vam danes ob 10.45 v posluh ponudimo kaj se je slišalo… pic.twitter.com/Zrj1mGsLDO
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 30, 2020
Alpsko smučanje naj bi bilo že v slovenskih genih, tudi šolski sistem spodbuja to zimsko aktivnost, večina šol organizira smučarske zimske šole v naravi. Tretja postojanka akcije Val na snegu in ledu nas je zato ponovno vodila na Krvavec, kjer smo se skupaj z našimi poslušalkami in poslušalci zbrali na alpskih smučeh. Naš smučarski učitelj je bil dobitnik olimpijskega slalomskega brona iz Lillehammerja, trikratni zmagovalec tekem svetovnega pokala, predvsem pa karizmatična smučarska osebnost, ki je zaznamovala prvo samostojno obdobje slovenskega alpskega smučanja.
Nekaj ogrevalnih vaj, reden servis opreme, upoštevanje označb in prilagojena hitrost smučanja so recept za dobro smuko, ki ga je v nedeljo na Krvavcu z nami delil nekdanji profesionalni smučar Jure Košir
Alpsko smučanje je vtkano v slovenski DNK, o bloškem smučanju kot gibanju na smučeh po visokem snegu je že leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske poročal Janez Vajkard Valvasor. Prebivalci Blok naj bi tako bili najstarejši smučarji na območju srednje Evrope. Smučanje kljub visokim stroškom, ki jih takšna rekreacija prinaša s seboj, še vedno sodi med popularne športe, ljubitelji zimskih športov pa vedno radi stiskajo pesti tudi za tiste smučarje, ki so se odločili del svojega življenja nameniti profesionalnemu smučanju. Mednje je sodil tudi Jure Košir, dobitnik slalomskega brona iz Lillehammerja in trikratni zmagovalec tekem za svetovni pokal, v nedeljo pa naš smučarski učitelj.
Tako so svoje spomine na Jureta Koširja strnili poslušalci, ki so se v nedeljo udeležili tretjega sklopa naše januarske akcije Val na snegu in ledu:
“Že iz otroštva se spominjam teh nedeljskih tekem, ko smo ga spremljali in navijali za njega.”
“Več kot pred dvajsetimi leti smo skoraj vsako nedeljo čakali na tekme alpskega smučanja, ko je nastopal Jure, in seveda smo se veselili z njim, njegovih dobrih rezultatov.”
“Poleg smučanja je znal poskrbeti še za petje, navduševal je s svojo energijo, komunikacijo. Sami lepi spomini.”
“Ko je zmagal v Kranjski Gori, smo imeli ravno razredno uro v gimnaziji. Namesto razredne ure smo prižgali televizijo in gledali njegovo vožnjo.”
V nedeljo pa so nas na Krvavcu pričakale prave zimske razmere – sneženje in megla, kar je zahtevalo še večjo pozornost smučarjev.
“Treba je upoštevati označbe ob straneh in se držati koridorja, da ne zaidemo zunaj urejenih smučišč. Pomembno je, da dobimo občutek, kakšna je podlaga, saj se velikokrat ne vidi pred smuči in pod noge, prilagodimo tudi hitrost smučanja. V slabih razmerah je nesmiselno pretiravati.” – nasvet Jureta Koširja za smučanje v slabih vremenskih razmerah
V zimah, ki so skope s snegom, a na smučiščih pripravijo tehnični sneg, pa posebno pozornost zahteva tudi skrb za opremo, saj se smuči hitreje uničijo. Učinek servisa zaradi podlage hitreje izpuhti, zato je v takšnih zimah serviserja treba obiskati večkrat, kar potrjuje tudi Tomo Močilnikar, lastnik servisa športne opreme v Ljubljani: “Če je izrazito slab sneg ali je podlaga preveč ledena, smuči včasih zdržijo tudi samo dva ali tri dni. Na to moramo biti pozorni, če robniki niso dovolj ostri, potem tudi smučarija ni dovolj varna.”
Rekreativni smučarji pa velikokrat pozabljajo tudi za izredno pomemben del smučanja, ogrevanje pred prvim spustom. Že kratko ogrevanje lahko prepreči marsikatero poškodbo in poskrbi za boljši občutek na smučeh.
“Dogaja se, da gre veliko smučarjev iz avta na sedežnico ali v gondolo, takoj na vrh in takoj naredijo prehitro prvo vožnjo. Brez ogrevanja, ki vzame pet minut, po njem pa se počutimo drugače. Pomembno je tudi, da prvo vožnjo odpeljemo res zmerno, da vidimo, kakšne so razmere in kakšen je sneg.” – Jure Košir o pomembnosti ogrevanja pri rekreativnem smučanju
Valova januarska akcija Val na snegu in ledu se v nedeljo končuje na Jezerskem, kjer bodo poslušalci tekli na smučeh z olimpijko Petro Majdič (prijave so končane), v okviru akcije pa smo že deskali in drsali.
Najdi olimpijca! Valova šola smučanja na @RTCKrvavec! pic.twitter.com/hg7R5ub5tm
— Val 202 (@Val202) January 26, 2020
Alpski smučarji imajo reees radi svoj šport. Pokonci sredi noči, sneg, megla, mraz, kdaj tudi sonce…v nedeljo je @Val202 s poslušalci smučal na Krvavcu, nasvete nam je delil @JureKosir Ker se skoraj nič ni videlo, vam danes ob 10.45 v posluh ponudimo kaj se je slišalo… pic.twitter.com/Zrj1mGsLDO
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 30, 2020
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo. "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev. "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica
Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.
Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.
Neveljaven email naslov