Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
... tudi teka na smučeh. Igra je koordinacijsko eden najboljših treningov, saj takrat pozabiš na to, kako se mora vsaka mišica gibati in se zato največ naučiš. V nedeljo smo se s Petro Majdič učili teči na smučeh
Tek na smučeh je ena od najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Seveda, če narava to dopušča. Tako kot pri ostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in obenem boljši izkoristek. V nedeljo je našim poslušalcem osnove smučarskega teka predstavila Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne in treh malih kristalnih globusov, tudi po koncu profesionalne tekaške kariere pa jo njena poslovna pot še vedno druži s smučarskimi teki.
Spomini poslušalk na Petro Majdič kot športnico:
“Česar se najprej spomnim, je padec iz olimpijskih iger, sem jo pa tudi sicer kar redno spremljala.”
“Skupaj z njo sem jokala ob gledanju tistega finala. Pa tudi vztrajnost, njena energija, iti preko ovir. Spominjam se, da so jo skozi tekmovalno pot spremljale nesreče, na koncu pa vendarle uspehi.”
Zgodovinsko dokazani prvi smučarski tek na dolge proge sodi v leto 1521, ko je poznejši švedski kralj Vasa s svojimi vojaki med vstajo proti Dancem pretekel 90 kilometrov v ostrem tempu. V začetku 19. stoletja se je pod norveškim vplivom že začenjala razvijati tehnika smučarskega teka. Leta 1870 pa so v Oslu ustanovili prvi smučarski klub na svetu.
“Tek na smučeh je preprost šport. V Skandinaviji se z njih ukvarjajo že otroci, ko komaj shodijo, potem pa vse do smrti. Če zmorejo oni, potem to z lahkoto počne tudi vsak normalen in zdrav posameznik. Velika prednost teka na smučeh je, da lahko samo hodiš na smučeh, pa se že ukvarjaš s tem športom.” – Petra Majdič
Primerjava z alpskim smučanjem, ki je v Sloveniji še vedno bolj popularen kot teki na smučeh? Pri obeh športih se je treba držati naprej in imeti pokrčena kolena, za začetek pa je pomembno, da si omislite inštruktorja, da vas nauči pravega pristopa in tehnike. Čeprav je oprema za tek na smučeh precej ugodnejša, pa je pomembno, da se ponjo odpravite v specializirano trgovino, si vzamete čas in upoštevate nasvete strokovnjakov.
“Padci pri teku na smučeh niso hudi, razen če se ti ne zgodi Petra Majdič v Vancouvru.” – Petra Majdič se v šali spominja hudega padca na olimpijskih igrah
S tekom na smučeh smo zaključili januarsko akcijo Val na snegu in ledu, kjer smo pred tem že deskali na snegu, drsali in smučali. V reportažah preverite, kako smo se imeli.
#ValNaSneguInLedu, danes na tekaških smučeh!
Hvala Petri Majdič za dober trening, kaj vse smo ponovili ali se na novo naučili, pa izdamo v četrtek ob 10.45. pic.twitter.com/k7FSyrOgOj
— Val 202 (@Val202) February 2, 2020
V nedeljo smo se še zadnjič v sklopu akcije #val202NaSneguInLedu v živo dobili s poslušalci in poslušalkami. Po @markogrilc , @janivo33 in @JureKosir smo se družili še s Petro Majdič. Reportažo, pravzaprav abecedo teka na smučeh, pričakujte v četrtek ob 10.45 na @Val202 pic.twitter.com/E33ePtSMAE
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) February 4, 2020
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
... tudi teka na smučeh. Igra je koordinacijsko eden najboljših treningov, saj takrat pozabiš na to, kako se mora vsaka mišica gibati in se zato največ naučiš. V nedeljo smo se s Petro Majdič učili teči na smučeh
Tek na smučeh je ena od najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Seveda, če narava to dopušča. Tako kot pri ostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in obenem boljši izkoristek. V nedeljo je našim poslušalcem osnove smučarskega teka predstavila Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne in treh malih kristalnih globusov, tudi po koncu profesionalne tekaške kariere pa jo njena poslovna pot še vedno druži s smučarskimi teki.
Spomini poslušalk na Petro Majdič kot športnico:
“Česar se najprej spomnim, je padec iz olimpijskih iger, sem jo pa tudi sicer kar redno spremljala.”
“Skupaj z njo sem jokala ob gledanju tistega finala. Pa tudi vztrajnost, njena energija, iti preko ovir. Spominjam se, da so jo skozi tekmovalno pot spremljale nesreče, na koncu pa vendarle uspehi.”
Zgodovinsko dokazani prvi smučarski tek na dolge proge sodi v leto 1521, ko je poznejši švedski kralj Vasa s svojimi vojaki med vstajo proti Dancem pretekel 90 kilometrov v ostrem tempu. V začetku 19. stoletja se je pod norveškim vplivom že začenjala razvijati tehnika smučarskega teka. Leta 1870 pa so v Oslu ustanovili prvi smučarski klub na svetu.
“Tek na smučeh je preprost šport. V Skandinaviji se z njih ukvarjajo že otroci, ko komaj shodijo, potem pa vse do smrti. Če zmorejo oni, potem to z lahkoto počne tudi vsak normalen in zdrav posameznik. Velika prednost teka na smučeh je, da lahko samo hodiš na smučeh, pa se že ukvarjaš s tem športom.” – Petra Majdič
Primerjava z alpskim smučanjem, ki je v Sloveniji še vedno bolj popularen kot teki na smučeh? Pri obeh športih se je treba držati naprej in imeti pokrčena kolena, za začetek pa je pomembno, da si omislite inštruktorja, da vas nauči pravega pristopa in tehnike. Čeprav je oprema za tek na smučeh precej ugodnejša, pa je pomembno, da se ponjo odpravite v specializirano trgovino, si vzamete čas in upoštevate nasvete strokovnjakov.
“Padci pri teku na smučeh niso hudi, razen če se ti ne zgodi Petra Majdič v Vancouvru.” – Petra Majdič se v šali spominja hudega padca na olimpijskih igrah
S tekom na smučeh smo zaključili januarsko akcijo Val na snegu in ledu, kjer smo pred tem že deskali na snegu, drsali in smučali. V reportažah preverite, kako smo se imeli.
#ValNaSneguInLedu, danes na tekaških smučeh!
Hvala Petri Majdič za dober trening, kaj vse smo ponovili ali se na novo naučili, pa izdamo v četrtek ob 10.45. pic.twitter.com/k7FSyrOgOj
— Val 202 (@Val202) February 2, 2020
V nedeljo smo se še zadnjič v sklopu akcije #val202NaSneguInLedu v živo dobili s poslušalci in poslušalkami. Po @markogrilc , @janivo33 in @JureKosir smo se družili še s Petro Majdič. Reportažo, pravzaprav abecedo teka na smučeh, pričakujte v četrtek ob 10.45 na @Val202 pic.twitter.com/E33ePtSMAE
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) February 4, 2020
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja pri Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (EZTS). Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak se naredi komplementaren projekt.
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov. Z njim se je srečala Nina Zagoričnik.
Odpravili smo se tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic.
V duhu Evropske prestolnice kulture 2025 debatiramo o programu in prostorskih spremembah Nove Gorice. Kakšno dediščino nam bo zapustila? Razmišljamo pa tudi o meji in o Epicentru EPIK. Gostje in gost oddaje: Neda Rusjan Bric, umetniška vodja, Vesna Humar, koodinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, in Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte.
Nina Zgoričnik v družbi arhitektov Tomaža Vuge, rojenega Solkanca, ki je spremljal rojstvo Nove Gorice, in Novogoričana Mihe Rijavca, odkriva zgodovinski razvoj mesta, nove možnosti razvoja in vizijo mladih ustvarjalcev.
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje turistične skupine.
Igorja Saksido odrasli poznajo kot literarnega zgodovinarja, mladi pa ga prej prepoznajo v vlogi predavatelja, ki snov rad kdaj pa kdaj poda v verzih ali zarepa v šolskem učnem načrtu predvidoma pesem. No, marsikdo pa ne ve, da njegove korenine segajo tudi v goriške konce. Zato smo tudi njega vprašali, kako gleda na svoje mesto danes.
Nova Gorica je v mladih letih dom predstavljala tudi Ervinu Hladniku Milharčiču, priznanemu novinarju, ki trenutno slovi kot izjemen pisec reportaž za časopisno hišo Dnevnik. V svoji bogati novinarski karieri je poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu, nekaj časa pa je kot novinar deloval v Kairu in nato v Jeruzalemu. Hkrati je eden tistih, ki je lepote Nove Gorice prepoznal šele, ko je obmejno mesto zapustil.
Razmišljanje o svojem rojstnem mestu je z nami delila tudi Mojca Širok, dolgoletna novinarka informativnega programa Radiotelevizije Slovenija. Kar 13 let se je javljala kot dopisnica iz Vatikana in Italije, trenutno pa je že drugo leto dopisnica iz Bruslja. Kljub dolgim letom, ki jih je preživela zdoma, se zelo rada spominja kraja, kjer je odraščala. Nova Gorica je njeno mesto.
Z velikim mitingom so 13. junija 1948 vzidali temeljni kamen za prvi nov objekt v Novi Gorici, štirinadstropni stanovanjski blok nasproti današnjega doma upokojencev. Postopoma so jih na današnji Kidričevi, Trubarjevi in Rutarjevi zgradili deset, že desetletja pa so med Novogoričani znani kot - ruski bloki. In v enem od njih je živel tudi Iztok Mlakar.
Tako se svoje mladosti spominja Igor Vidmar, skorajda vedno v črno oblečen novinar, glasbeni promotor, menedžer, producent, politični aktivist in komentator.
Predstavljajte si mobilno mini pivovarno, ki lahko pripomore k trajnostnemu razvoju gospodarjenja tako, da pot med varilcem piva in njegovim odjemalcem skrajša na približno dva metra. Takšen sistem so razvili v družinskem podjetju Šrkrlj d. o. o. Gosti pogovora so direktor družinskega podjetja Marko Škrlj, dr. Marko Likon, kemijski tehnolog in razvojni inženir v podjetju ter vodja prodaje Uroš Zorn. O procesu superkritične ekstrakcije, trendih izvoza v tujino in dobi, ki jo boste morali počakati, da boste iz svojega pivskega sodčka lahko poskusili hmeljsko stvaritev.
Člani skupine Maneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot.
O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
Anja Bukudur in Ivan Mangani sta slovensko-italijanski par, ki je po večletnih preučevanjih pogojev uresničil drzno idejo in v Posočju začel gojiti prvi pravi slovenski žafran pod blagovno znamko žafran Tolmin. Za razliko od spomladanskega žafrana pravi žafran cveti oktobra, ko ročno poberejo in očistijo nitke te najdražje in ene najstarejših začimb na svetu.
Nasilje v Izraelu in Palestini se nadaljuje, diplomati in mednarodna skupnost pozivajo obe strani k prekinitvi ognja, v ozadju in pogosto spregledana pa ostajajo življenja Palestincev na Zahodnem bregu in v Gazi. Z Ano Tasič, ki je kot prostovoljka delovala v palestinskih begunskih taboriščih, se pogovarjamo o žrtvah enega najdlje trajajočih konfliktov, o njenem pogledu na poročanje zahodnih medijev in odzivih na spopade v zadnjih tednih.
Matej Vranič je poklicni fotograf in filmar, ki najbolj uživa, ko dela fotografske ali video zgodbe, povezane z živalmi, za kar je leta 2017 dobil tudi naziv najboljši naravoslovni fotograf. Njegovi protagonisti samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic so bile slovenske žabe, divje živali v mestu in različne ptice. Prav o pticah Šaleške doline je 2018 posnel svoj prvi dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev. Jeseni pa bo premiero doživel njegov drugi naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija o manj pogosto izpostavljenih vrstah sesalcev, ptic, plazilcev, rib, dvoživk, žuželk in rastlin. Danes je premiero doživel napovednik za film, na Facebok strani Divja Slovenija in Živim z NATURO 2000 pa je na voljo tudi posnetek današnjega pogovora s celotno filmsko ekipo.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami v sodelovanju z mrežo SCORE, ki so se ji leta 2017 pridružili tudi raziskovalci z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan, je danes objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog za leto 2020. Uporabo teh v ciljni populaciji ocenjujejo s pristopom, ki se imenuje epidemiologija odpadnih vod. Ta temelji na kemijski analizi odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih izločenih proizvodov presnove. Več nam je povedala prof. dr. Ester Heath z odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan.
Neveljaven email naslov
