Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
... tudi teka na smučeh. Igra je koordinacijsko eden najboljših treningov, saj takrat pozabiš na to, kako se mora vsaka mišica gibati in se zato največ naučiš. V nedeljo smo se s Petro Majdič učili teči na smučeh
Tek na smučeh je ena od najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Seveda, če narava to dopušča. Tako kot pri ostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in obenem boljši izkoristek. V nedeljo je našim poslušalcem osnove smučarskega teka predstavila Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne in treh malih kristalnih globusov, tudi po koncu profesionalne tekaške kariere pa jo njena poslovna pot še vedno druži s smučarskimi teki.
Spomini poslušalk na Petro Majdič kot športnico:
“Česar se najprej spomnim, je padec iz olimpijskih iger, sem jo pa tudi sicer kar redno spremljala.”
“Skupaj z njo sem jokala ob gledanju tistega finala. Pa tudi vztrajnost, njena energija, iti preko ovir. Spominjam se, da so jo skozi tekmovalno pot spremljale nesreče, na koncu pa vendarle uspehi.”
Zgodovinsko dokazani prvi smučarski tek na dolge proge sodi v leto 1521, ko je poznejši švedski kralj Vasa s svojimi vojaki med vstajo proti Dancem pretekel 90 kilometrov v ostrem tempu. V začetku 19. stoletja se je pod norveškim vplivom že začenjala razvijati tehnika smučarskega teka. Leta 1870 pa so v Oslu ustanovili prvi smučarski klub na svetu.
“Tek na smučeh je preprost šport. V Skandinaviji se z njih ukvarjajo že otroci, ko komaj shodijo, potem pa vse do smrti. Če zmorejo oni, potem to z lahkoto počne tudi vsak normalen in zdrav posameznik. Velika prednost teka na smučeh je, da lahko samo hodiš na smučeh, pa se že ukvarjaš s tem športom.” – Petra Majdič
Primerjava z alpskim smučanjem, ki je v Sloveniji še vedno bolj popularen kot teki na smučeh? Pri obeh športih se je treba držati naprej in imeti pokrčena kolena, za začetek pa je pomembno, da si omislite inštruktorja, da vas nauči pravega pristopa in tehnike. Čeprav je oprema za tek na smučeh precej ugodnejša, pa je pomembno, da se ponjo odpravite v specializirano trgovino, si vzamete čas in upoštevate nasvete strokovnjakov.
“Padci pri teku na smučeh niso hudi, razen če se ti ne zgodi Petra Majdič v Vancouvru.” – Petra Majdič se v šali spominja hudega padca na olimpijskih igrah
S tekom na smučeh smo zaključili januarsko akcijo Val na snegu in ledu, kjer smo pred tem že deskali na snegu, drsali in smučali. V reportažah preverite, kako smo se imeli.
#ValNaSneguInLedu, danes na tekaških smučeh!
Hvala Petri Majdič za dober trening, kaj vse smo ponovili ali se na novo naučili, pa izdamo v četrtek ob 10.45. pic.twitter.com/k7FSyrOgOj
— Val 202 (@Val202) February 2, 2020
V nedeljo smo se še zadnjič v sklopu akcije #val202NaSneguInLedu v živo dobili s poslušalci in poslušalkami. Po @markogrilc , @janivo33 in @JureKosir smo se družili še s Petro Majdič. Reportažo, pravzaprav abecedo teka na smučeh, pričakujte v četrtek ob 10.45 na @Val202 pic.twitter.com/E33ePtSMAE
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) February 4, 2020
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
... tudi teka na smučeh. Igra je koordinacijsko eden najboljših treningov, saj takrat pozabiš na to, kako se mora vsaka mišica gibati in se zato največ naučiš. V nedeljo smo se s Petro Majdič učili teči na smučeh
Tek na smučeh je ena od najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Seveda, če narava to dopušča. Tako kot pri ostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in obenem boljši izkoristek. V nedeljo je našim poslušalcem osnove smučarskega teka predstavila Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne in treh malih kristalnih globusov, tudi po koncu profesionalne tekaške kariere pa jo njena poslovna pot še vedno druži s smučarskimi teki.
Spomini poslušalk na Petro Majdič kot športnico:
“Česar se najprej spomnim, je padec iz olimpijskih iger, sem jo pa tudi sicer kar redno spremljala.”
“Skupaj z njo sem jokala ob gledanju tistega finala. Pa tudi vztrajnost, njena energija, iti preko ovir. Spominjam se, da so jo skozi tekmovalno pot spremljale nesreče, na koncu pa vendarle uspehi.”
Zgodovinsko dokazani prvi smučarski tek na dolge proge sodi v leto 1521, ko je poznejši švedski kralj Vasa s svojimi vojaki med vstajo proti Dancem pretekel 90 kilometrov v ostrem tempu. V začetku 19. stoletja se je pod norveškim vplivom že začenjala razvijati tehnika smučarskega teka. Leta 1870 pa so v Oslu ustanovili prvi smučarski klub na svetu.
“Tek na smučeh je preprost šport. V Skandinaviji se z njih ukvarjajo že otroci, ko komaj shodijo, potem pa vse do smrti. Če zmorejo oni, potem to z lahkoto počne tudi vsak normalen in zdrav posameznik. Velika prednost teka na smučeh je, da lahko samo hodiš na smučeh, pa se že ukvarjaš s tem športom.” – Petra Majdič
Primerjava z alpskim smučanjem, ki je v Sloveniji še vedno bolj popularen kot teki na smučeh? Pri obeh športih se je treba držati naprej in imeti pokrčena kolena, za začetek pa je pomembno, da si omislite inštruktorja, da vas nauči pravega pristopa in tehnike. Čeprav je oprema za tek na smučeh precej ugodnejša, pa je pomembno, da se ponjo odpravite v specializirano trgovino, si vzamete čas in upoštevate nasvete strokovnjakov.
“Padci pri teku na smučeh niso hudi, razen če se ti ne zgodi Petra Majdič v Vancouvru.” – Petra Majdič se v šali spominja hudega padca na olimpijskih igrah
S tekom na smučeh smo zaključili januarsko akcijo Val na snegu in ledu, kjer smo pred tem že deskali na snegu, drsali in smučali. V reportažah preverite, kako smo se imeli.
#ValNaSneguInLedu, danes na tekaških smučeh!
Hvala Petri Majdič za dober trening, kaj vse smo ponovili ali se na novo naučili, pa izdamo v četrtek ob 10.45. pic.twitter.com/k7FSyrOgOj
— Val 202 (@Val202) February 2, 2020
V nedeljo smo se še zadnjič v sklopu akcije #val202NaSneguInLedu v živo dobili s poslušalci in poslušalkami. Po @markogrilc , @janivo33 in @JureKosir smo se družili še s Petro Majdič. Reportažo, pravzaprav abecedo teka na smučeh, pričakujte v četrtek ob 10.45 na @Val202 pic.twitter.com/E33ePtSMAE
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) February 4, 2020
Vlado Kreslin in Šajeta (Dražen Turina) sta leta 2008 izdala skladbo Rulet. Že nekaj let se nista srečala, zato ju je k meddržavnemu glasbenemu pogovoru povabil Andrej Karoli. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji se vrstijo koncerti na balkonu, glasbeniki se snemajo in ustvarjajo na daljavo, prek videoprenosa. Vlado Kreslin se je z balkona oglasil že približno štiridesetkrat.
Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti. Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.
Andrej Karoli se pogovarja s Tomijem in Boštjanom Meglič, bratoma, ki že dve desetletji ustvarjata in nastopata v zasedbi Siddharta. Boštjan pravi, da so starši zdaj doma deloma prevzeli vlogo učiteljev. In čeprav je časa več, to še ne pomeni, da tudi ustvarjajo več. “Navdih je ves čas prisoten, črne luknje takisto,” pravi Tomi.
Profesor doktor Lovrenc Lipej je morski biolog, predavatelj in znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran.
Pogovor z generalnim direktorjem FURS Petrom Jenkom o deležu samozaposlenih, ki so se odločili za pridobitev izredne pomoči, morebitnih težavah pri njenem pridobivanju in dokazovanju upravičenosti
Bogdan Novak se je rodil leta 1944 v Murski Soboti, a se je že pri treh letih preselil v Ljubljano. To ni bila ravno njegova odločitev, saj je bil še mlado dete, a je kljub temu ostal v njej. Njegovo najbolj znano delo je družinska saga Lipa zelenela je v dvanajstih romanih. Za mladino je med drugim ustvaril zbirko Zvesti prijatelji, v kateri je tudi povest Bela past. Ta govori o skupini tabornikov, ki med snežno nevihto ostanejo ujeti v koči v dolini Triglavskih jezer. Eden od vpletenih v to zimsko karanteno je o dogajanju posnel podkast.
Z Anžetom Tomičem o razlikah med tablico in e-bralnikom, prednostih in slabostih različnih ponudnikov in njegovih izkušnjah.
Kaj v teh svetuje komik, voditelj, predvsem pa kulinarični mojster Boštjan Napotnik?
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
Boštjan Gorenc - Pižama na svojstven način predstavlja izbrana dela naših največjih pesnikov in pisateljev iz varnega zavetja svojega doma
V času, ko ne moramo potovati, se sprehajati, obiskati koncerta, plavati, pobegniti, je edini svet v katerega se lahko na potep odpravimo tisti, ki ga ustvarjajo knjige. In čeprav so te dni vse knjižnice po Sloveniji zaprte, knjižničarski delavci niso pozabili na nas. Vsaka knjižnica se na svoj način trudi, da bi se približala svojim domačim knjižnim moljem. Knjižničarji so seveda najbolj ustrežljivi do študijskega gradiva, ki ga pošiljajo po pošti, v nekaterih knjižnicah pa je možen tudi prevzem pred vhodnimi vrati. Na primer v Škofji Loki, kjer je po novem na voljo tudi izposoja knjig za osnovnošolce. Na spletni strani Mariborske knjižnice lahko najdemo različne pravljice za najmlajše v zvočni obliki. Knjižnica Sežana in njene podružnice Kozina, Divača in Komen pa z današnjim dnem spet začenjajo posojo vseh knjig, ne le študijskih, a zgolj s predhodnim naročilom in s seveda, upoštevanjem vseh koronskih navodil. Veliko knjižnic po Sloveniji pa se je odločilo dneve popestriti najstarejšim občanom. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja je zanje začela izvajati brezplačno izposojo knjižnega gradiva z dostavo na dom. Sprva so dostavo predvidevali samo ob torkih in četrtkih, a so zaradi izjemnega povpraševanja na terenu vsak dan … o podrobnostih z vodjo Ankaranske knjižnice Tanjo Prevolšek Pajer.
Kolesarska sezona že dober mesec dni miruje in v tam času, so bile odpovedane ali prestavljene tako rekoč vse dirke na letošnjem koledarju. Mednarodna kolesarska zveza bo reševala največje dirke, tako je v tem tednu že začrtala koledar največjih prireditev. Konec avgusta naj bi se začela dirka po Franciji, v začetku oktobra dirka po Italiji, vmes naj bi bilo svetovno prvenstvo, za konec sezone pa še dirka po Španiji. Nekam vmes bo treba stlačiti še največje enodnevne klasike, torej spomladanske klasike v jeseni. Za komentar številnih zanimivih vprašanj, ki se ta hip porajajo ob reševanju kolesarske sezone, je Igor Tominec poklical komentatorja Martina Hvastijo.
Gost v Nedeljskem športnem popoldnevu je bil škotski športni novinar BBCja Chirs McLaughlin, ki je v pogovoru z Aljažem Golčerjem razkril stanje na otoku. Pogovor je tekel o stanju v nogometnih klubih, odzivih javnosti in prilagoditvi trenutni situaciji in ukrepom. Škotska je dežela golfa zato tudi sogovornik težko pričakuje prve turnije ob umiritvi situacije.
Ena od gospodarskih dejavnosti, ki deli usodo spopadanja s koronavirusom, je letalski promet. Z izjemo tovornih, so skoraj vsa potniška letala po svetu prizemljena, nebo nad nami je brez značilnih kondenzacijskih sledi, daljša potovanja bodo morala počakati na boljše čase. Eden redkih pilotov, ne samo slovenskih, ampak nasploh, ki tudi v teh dneh opravljajo poklic pilota v potniškem prometu, je Aleš Maraž iz Šempetra pri Gorici. Vrsto let je služboval pri nekdanji Adrii Airways, lani pa se je, v želji, da bi letel po celem svetu, zaposlil pri portugalski družbi HiFly, ki se ukvarja z medcelinskimi čarterskimi poleti. Je kapitan na letalu Airbus 340. V zadnjih tednih leti predvsem med Združenimi Arabski Emirati in Avstralijo, kamor ga je poklical Sandi Škvarč, ki ga je v preteklosti kot novinar spremljal tudi po športni plati. Aleš Maraž je namreč svojo letalsko pot začel kot jadralni pilot, večkrat je bil državni prvak in tekmoval na svetovnih prvenstvih. Tudi o tem v pogovoru.
Že drugi mesec se po vsem svetu trudimo, da bi se čim bolj izogibali stikom, poslušamo napotke, kako razkuževati prostore in kako se vesti na prostem. Že dva meseca smo v pandemiji širjenja koronavirusne bolezni, za upočasnitev njenega prenosa pa je tako večina prebivalcev zaprta v svojih domovih, v karanteni. Družabnost je zamenjala osama, srečanja tako potekajo le na družabnih omrežjih. A primer samoosamitve ni lasten le ljudem, ampak tudi živalim. Ko na primer zboli član določene živalske skupnosti, je fizično distanciranje nujno, da se bolezen preneha širiti, pravi biologinja in raziskovalka z univerze Virginija Tech v Združenih državah Amerike dr. Dana Hawley, ki preučuje vedenje živali ob prisotnosti nalezljivih bolezni. Več pa v pogovoru z Majo Stepančič.
Boris Cavazza in Mark Jacob Cavazza – Vazz pripovedujeta o glasbi in ustvarjanju dveh različnih generacij. Mlajši pravi, da je bila prva muzika tista, ki so jo poslušali starši: “V spominu imam dobre plate, na primer Buena Vista Social Club.” O stanju kulture in duha, o hitri produkciji glasbe in njeni vlogi klepetata z Andrejem Karolijem v medgeneracijskem (glasbenem) pogovoru.
Dober mesec dni je odkar smo dobili novo vlado, ki jo je sestavil Janez Janša. Delo v tem času so seveda zaznamovali ukrepi za zajezitev novega korona virusa, no manj pozornosti pa je vzbudilo več zamenjav na pomembnih položajih, nekatera stališča, ki Slovenijo postavljajo v nekoliko drugačen evropski kontekst in nenazadnje tudi odpiranje ideoloških tem. Za komentar političnega dogajanja v zadnjem mesecu dni je Boris Žgajnar govoril z novinarjem aktualno politične redakcije Radia Slovenija, Tomažem Celestino.
Miha Guštin (Gušti) in sin Kris Guštin (Joker Out) pripovedujeta o ustvarjanju in življenju pod eno streho. Razmišljata tudi o kulturi v koronačasu.
Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška o tem, kaj iz lastnih izkušenj in izkušenj kolegov izpostavlja kot ključne elemente za uspešno krizno vodenje.
Od danes lahko samozaposleni zaprosijo za solidarnostno pomoč, tako imenovani temeljni dohodek. Finančna uprava je pripravila obrazec izjave, dostopen je prek sistema e-davki, pa tudi prek mobilne aplikacije. Izjavo je preprosto izpolniti pojasnjuje generalni direktor finančne uprave Peter Jenko.
Neveljaven email naslov
