Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
... tudi teka na smučeh. Igra je koordinacijsko eden najboljših treningov, saj takrat pozabiš na to, kako se mora vsaka mišica gibati in se zato največ naučiš. V nedeljo smo se s Petro Majdič učili teči na smučeh
Tek na smučeh je ena od najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Seveda, če narava to dopušča. Tako kot pri ostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in obenem boljši izkoristek. V nedeljo je našim poslušalcem osnove smučarskega teka predstavila Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne in treh malih kristalnih globusov, tudi po koncu profesionalne tekaške kariere pa jo njena poslovna pot še vedno druži s smučarskimi teki.
Spomini poslušalk na Petro Majdič kot športnico:
“Česar se najprej spomnim, je padec iz olimpijskih iger, sem jo pa tudi sicer kar redno spremljala.”
“Skupaj z njo sem jokala ob gledanju tistega finala. Pa tudi vztrajnost, njena energija, iti preko ovir. Spominjam se, da so jo skozi tekmovalno pot spremljale nesreče, na koncu pa vendarle uspehi.”
Zgodovinsko dokazani prvi smučarski tek na dolge proge sodi v leto 1521, ko je poznejši švedski kralj Vasa s svojimi vojaki med vstajo proti Dancem pretekel 90 kilometrov v ostrem tempu. V začetku 19. stoletja se je pod norveškim vplivom že začenjala razvijati tehnika smučarskega teka. Leta 1870 pa so v Oslu ustanovili prvi smučarski klub na svetu.
“Tek na smučeh je preprost šport. V Skandinaviji se z njih ukvarjajo že otroci, ko komaj shodijo, potem pa vse do smrti. Če zmorejo oni, potem to z lahkoto počne tudi vsak normalen in zdrav posameznik. Velika prednost teka na smučeh je, da lahko samo hodiš na smučeh, pa se že ukvarjaš s tem športom.” – Petra Majdič
Primerjava z alpskim smučanjem, ki je v Sloveniji še vedno bolj popularen kot teki na smučeh? Pri obeh športih se je treba držati naprej in imeti pokrčena kolena, za začetek pa je pomembno, da si omislite inštruktorja, da vas nauči pravega pristopa in tehnike. Čeprav je oprema za tek na smučeh precej ugodnejša, pa je pomembno, da se ponjo odpravite v specializirano trgovino, si vzamete čas in upoštevate nasvete strokovnjakov.
“Padci pri teku na smučeh niso hudi, razen če se ti ne zgodi Petra Majdič v Vancouvru.” – Petra Majdič se v šali spominja hudega padca na olimpijskih igrah
S tekom na smučeh smo zaključili januarsko akcijo Val na snegu in ledu, kjer smo pred tem že deskali na snegu, drsali in smučali. V reportažah preverite, kako smo se imeli.
#ValNaSneguInLedu, danes na tekaških smučeh!
Hvala Petri Majdič za dober trening, kaj vse smo ponovili ali se na novo naučili, pa izdamo v četrtek ob 10.45. pic.twitter.com/k7FSyrOgOj
— Val 202 (@Val202) February 2, 2020
V nedeljo smo se še zadnjič v sklopu akcije #val202NaSneguInLedu v živo dobili s poslušalci in poslušalkami. Po @markogrilc , @janivo33 in @JureKosir smo se družili še s Petro Majdič. Reportažo, pravzaprav abecedo teka na smučeh, pričakujte v četrtek ob 10.45 na @Val202 pic.twitter.com/E33ePtSMAE
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) February 4, 2020
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
... tudi teka na smučeh. Igra je koordinacijsko eden najboljših treningov, saj takrat pozabiš na to, kako se mora vsaka mišica gibati in se zato največ naučiš. V nedeljo smo se s Petro Majdič učili teči na smučeh
Tek na smučeh je ena od najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Seveda, če narava to dopušča. Tako kot pri ostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in obenem boljši izkoristek. V nedeljo je našim poslušalcem osnove smučarskega teka predstavila Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne in treh malih kristalnih globusov, tudi po koncu profesionalne tekaške kariere pa jo njena poslovna pot še vedno druži s smučarskimi teki.
Spomini poslušalk na Petro Majdič kot športnico:
“Česar se najprej spomnim, je padec iz olimpijskih iger, sem jo pa tudi sicer kar redno spremljala.”
“Skupaj z njo sem jokala ob gledanju tistega finala. Pa tudi vztrajnost, njena energija, iti preko ovir. Spominjam se, da so jo skozi tekmovalno pot spremljale nesreče, na koncu pa vendarle uspehi.”
Zgodovinsko dokazani prvi smučarski tek na dolge proge sodi v leto 1521, ko je poznejši švedski kralj Vasa s svojimi vojaki med vstajo proti Dancem pretekel 90 kilometrov v ostrem tempu. V začetku 19. stoletja se je pod norveškim vplivom že začenjala razvijati tehnika smučarskega teka. Leta 1870 pa so v Oslu ustanovili prvi smučarski klub na svetu.
“Tek na smučeh je preprost šport. V Skandinaviji se z njih ukvarjajo že otroci, ko komaj shodijo, potem pa vse do smrti. Če zmorejo oni, potem to z lahkoto počne tudi vsak normalen in zdrav posameznik. Velika prednost teka na smučeh je, da lahko samo hodiš na smučeh, pa se že ukvarjaš s tem športom.” – Petra Majdič
Primerjava z alpskim smučanjem, ki je v Sloveniji še vedno bolj popularen kot teki na smučeh? Pri obeh športih se je treba držati naprej in imeti pokrčena kolena, za začetek pa je pomembno, da si omislite inštruktorja, da vas nauči pravega pristopa in tehnike. Čeprav je oprema za tek na smučeh precej ugodnejša, pa je pomembno, da se ponjo odpravite v specializirano trgovino, si vzamete čas in upoštevate nasvete strokovnjakov.
“Padci pri teku na smučeh niso hudi, razen če se ti ne zgodi Petra Majdič v Vancouvru.” – Petra Majdič se v šali spominja hudega padca na olimpijskih igrah
S tekom na smučeh smo zaključili januarsko akcijo Val na snegu in ledu, kjer smo pred tem že deskali na snegu, drsali in smučali. V reportažah preverite, kako smo se imeli.
#ValNaSneguInLedu, danes na tekaških smučeh!
Hvala Petri Majdič za dober trening, kaj vse smo ponovili ali se na novo naučili, pa izdamo v četrtek ob 10.45. pic.twitter.com/k7FSyrOgOj
— Val 202 (@Val202) February 2, 2020
V nedeljo smo se še zadnjič v sklopu akcije #val202NaSneguInLedu v živo dobili s poslušalci in poslušalkami. Po @markogrilc , @janivo33 in @JureKosir smo se družili še s Petro Majdič. Reportažo, pravzaprav abecedo teka na smučeh, pričakujte v četrtek ob 10.45 na @Val202 pic.twitter.com/E33ePtSMAE
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) February 4, 2020
Z balkona je pogled na prepoznavni dimnik nekdanje tovarne ribjih konzerv. Delamaris leta 2018 na slovenski obali nima več proizvodnje, industrijska Izola iz starih časov je res še zgolj v simboliki dimnika. Pisatelj Borut Golob je fizično delo in prekarstvo v delavskem Kranju spoznal že v zgodnji mladosti, zdaj je že nekaj mesecev preseljen ob morje, kjer dela v šoli. Lucidno analizira delavski in gospodarski položaj v Sloveniji in Evropi, nastavlja ogledalo “dobrim turističnim letinam, politiki v službi kapitala, gospodarski rasti kot pesku v oči … Spomni na Louisa Adamiča, “najboljšega slovenskega pisatelja,” ki je pred skoraj 90 leti v ZDA napisal delo Dinamit, neke vrste učbenik razrednega boja, odnosa med delavstvom in kapitalizmom. Pojasni, zakaj ima kapitalizem kot produkcijski način fašizem vgrajen v sebi in zakaj je Adamič, ki je v ZDA emigriral, ko je imel samo 15 let, razumel, da če ljudem ne daš kruha, jim moraš dati sovraštvo. Tudi zato Dinamit začne s citatom Jayja Golda, enega najbolj razvpitih ameriških kapitalistov 19. stoletja: “Pol delavskega razreda lahko najamem za to, da pobijem drugo polovico.”
Ob prazniku dela analiziramo aktualne razmere, iščemo tudi primere dobre prakse, ki uspešno prepletajo dobiček in spoštovanje človeka. Realnost mogočega in nemogočega, dinamit delavstva in kapitalizma.
Njegov prvenec nosi naslov You Know I Knew in je lahek uvod v trilogijo albumov. Sledi mu album Made You Make Me, ki ga je izdal pred kratkim.
16. aprila 2018 nas je po dolgi bolezni zapustili imenitni novogoriški kitarist Alan Jakin. V karieri je igral v skupinah Era, Jutro in Go, največji pečat pa je pustil na šestih albumih skupine Avtomobili. Bil je mojster svojega inštrumenta. Z lahkoto ga je obvladoval in ravno tako je tudi komuniciral z vsemi, ki jih je zanimalo, kako ga igrati in kako najti svoj zvok. Lahko zapišem, da je bil Alan Jakin Carlos Santana in Eric Clapton v eni osebi. Ob vsakem srečanju je prisotne navdal z optimizmom in mladostno šegavostjo. Vsem svojcem ekipa Vala 202 izreka iskreno sožalje.
Mlada vsestranska umetnica, ki živi za glasbo, modo, ličenje in ustvarjanje na sploh.
Bilo je leta 1994, Kurt Cobain je vzel slovo, kariraste srajce so se pobrale v omare in eno izmed dveh glasbenih središč je bilo pripravljeno na nekaj novega. 11. aprila je izšel debitantski posnetek britanske zasedbe Oasis – Supersonic.
Orsola de Castro je nekdanja modna oblikovalka, danes aktivistka in soustanoviteljica organizacije za etično in trajnostno modo Fashion Revolution. Prizadeva si za človeške delovne pogoje, dostojno plačilo in trajnostno modo. Pravi, da se je industrija rodila z izkoriščanjem, od zasužnjenih pobiralcev bombaža v Ameriki do izkoriščevalskih tovarn v viktorijanskih časih. Sama je opazovala propad kulturne dediščine v Italiji.
Državljani sveta je ustanova, ki še čaka na uraden pečat. Kampanjo Otrokom sveta za pomoč begunskim otrokom na grškem otoku Lezbos pa sta zasnovala Jure Poglajen in David Zorko, ki sta se z begunci na Lezbosu srečala že leta 2015 in jim od takrat tudi nesebično pomagata. Begunske družine z dojenčki zelo potrebujejo otroške vozičke, da bi starši lahko otroke odpeljali na svež zrak, da bi šli po osnovnih nakupih v bližnje naselje ali vsaj za kakšno uro zapustili begunski center. Vozički, ki se zdijo nam nekaj samoumevnega, so beguncem nedosegljivi. Zato želijo Državljani sveta v sodelovanju z Borisom Krabonjo iz društva Upornik zbrati 20 tisoč evrov, s katerimi bodo kupili 300 otroških vozičkov.
Zvoka ne moremo videti, okusiti, vohati ali čutiti, lahko pa pogosto slišimo tišino. Nekateri pravijo, da je to, da slišimo tišino uspešna zaznava odsotnosti zvoka, ne pa nezmožnost slišanja zvoka. Na Univerzi v Londonu pa so zdaj objavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da tišine ne slišijo le sinesteti, ampak tudi mnogi drugi. Pa še to: če opazite, da včasih slišite svoje misli, nimate shizofrenije. In če se vam včasih v glavi vrti komad, ki vam “ne gre iz glave”, ste v dobri družbi. Voditelj ameriškega podkasta RadioLab Jad Abumrad se je preizkusil, za uro se je usedel gluho sobo in stvari so se hitro zasukale. Čeprav je bila tišina, je Abumrad v nekem trenutku slišal komad Everywhere skupine Fleetwood Mac. Po petih minutah je slišal še brnenje čebel, pihanje vetra, pa zvok sirene. V sobi je bila tišina, v njegovi glavi pa več kot očitno ne. Kaj pa vaša glava – je tiha ali glasna? Foto: Flickr/ALwinDigital (CC)
Fotograf Henry Hargreaves uprizarja zadnje obroke pred usmrtitvijo: od ene same nerazkoščičene olive do vedra ocvrtega piščanca. Po podatkih organizacije Amnesty International so v letu 2016 smrtno kazen izrekli v 55-ih državah. Z obglavljanjem, obešanjem, smrtonosno injekcijo ali ustrelitvijo. Če se vam že ob omembi obrača želodec, si predstavljajte, da bi morali pred smrtjo naročiti zadnji obrok.
Nekatere pesmi se pojavijo in hitro pozabijo. Nekatere vztrajajo dlje, komu med nami pomenijo nekaj več, so za posebne priložnosti, vračajo v trenutke, pričarajo spomine in občutja. So pa tudi sodobne pesmi, ki postanejo neformalne himne.
Vojni veterani pripovedujejo srhljive zgodbe o vojakih, ki so osiveli zaradi strahu, čez noč naj bi osivela tudi francoska kraljica Marija Antoaneta, ko je v ječi čakala na usmrtitev z giljotino. O sivenju zaradi šoka in normalnemu procesu staranja z nevrologom dr. Zvezdanom Pirtoškom in dermatologom dr. Davidom Fisherjem s harvardske medicinske šole.
Mačka ali pes? Povej mi, katero žival imaš raje, in povem ti, kakšen si! Raziskovalka dr. Mikel Delgado z Veterinarske fakultete Univerze Kalifornije v Davisu pravi, da so si lastniki mačk in psov osebnostno zelo različni.
Iskrenost je prav gotovo ena od odlik Anje Baš, katere skladba Vse OK je še zadnja izbranka razpisa Imamo novo glasbo.
Ko metulji odletijo in ostanejo gosenice, nastopi sindrom bolečega želodca in strtega srca. Zakaj boli in kako ga zaceliti? O tem z Robertom Emeryjem, doktorjem psihologije in profesorjem na Univerzi Virginije v Združenih državah Amerike.
V radijski manipulaciji nastopa Marjan Šarec, vodilna osebnost v resničnostnem šovu Nov obraz ima tvoj glas. Z gostom o ljubezni do glasbe in petja, drugih tekmovalcih in zmagovalni strategiji, pa tudi o morebitnem nastopu na Evroviziji!
V državi, ki ima skoraj 100-odstotno internetno pokritost, iščejo načine, kako se odklopiti od elektronskih naprav. S sporočilom, da svojim možganom privoščimo oddih od vseh mogočih informacij, zato v Južni Koreji vsako leto priredijo tekmovanje, na katerem zmaga tisti, ki najdlje samo gleda v zrak in ne počne ničesar. Prepovedano je denimo brskati po telefonu, brati, spati, tudi če se tekmovalci smejejo, so izključeni. Dovoljeno pa je recimo praskanje po glavi, vrtanje po nosu, če tekmovalci postanejo žejni ali morajo na stranišče, imajo posebne kartice, ki jih dvignejo in zahtevajo kozarec vode. Tekmovanje Space – out si je zamislila južnokorejska umetnica Woops Yang, in sicer zato, ker so prebivalci Južne Koreje eden najbolj “priklopljenih” narodov na svetu, posledica pa je, da so v večini primerov vseskozi pod stresom in v zavedanju, da: “če nisi vseskozi na spletu, ne obstajaš.”
Neveljaven email naslov
