Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Daleč smo od enakopravnosti

07.03.2020

Odnos do žensk se je v zgodovini spreminjal v skladu z družbeno-političnimi okoliščinami. Pred sto leti je šlo predvsem za pozive k volilni pravici žensk in izboljšanju njihovih pogojev dela. Dandanes pa gibanja za pravice žensk že kar nekaj časa ugotavljajo, da formalno-pravna ureditev enakosti ne zadošča za dejansko enakost med spoloma in da je treba za izboljšanje položaja žensk naslavljati še denimo nekatera druga, nemara tudi bolj subtilna vprašanja. Govorimo o socialnih normah, ki so skoraj nevidno zlite z našim vrednostnim sistemom, pa to vztrajanju nasilja nad ženskami ter tudi o nepravičnem socialnem položaju, v katerem se ženske znajdejo veliko pogosteje kot moški. Več pa direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka za enakopravnost Nika Kovač, pesnica in dramatičarka Anja Golob in profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Darja Zaviršek.

O sprevrženih socialnih normah, vztrajanju nasilja nad ženskami, plačni neenakosti, ženskah v poslovnem okolju, ženskah in tradicionalnih vrednotah in tudi o ženskem nogometu

Odnos do žensk se je v zgodovini spreminjal v skladu z družbeno-političnimi okoliščinami. Pred sto leti je šlo predvsem za pozive k volilni pravici žensk in izboljšanju njihovih pogojev dela. Dandanes pa gibanja za pravice žensk že kar nekaj časa ugotavljajo, da formalno-pravna ureditev enakosti ne zadošča za dejansko enakost med spoloma in da je treba za izboljšanje položaja žensk naslavljati še denimo nekatera druga, nemara tudi subtilnejša vprašanja. Katera so ta, smo razmišljali skupaj z direktorico Inštituta 8. marec in aktivistko za enakopravnost Niko Kovač, pesnico in dramatičarko Anjo Golob in profesorico na Fakulteti za socialno delo dr. Darjo Zaviršek.

Slovenija je bila na dobri poti, da bi bil položaj žensk zelo zgleden, a smo z neopatriarhatom in prepričanjem, da smo ženske velikokrat krivke za slab socialni razvoj Slovenije, ustvarili situacijo slabšo, kot smo jo imeli pred leti.” – dr. Darja Zaviršek

Prekarke in samozaposlene, ki zanosijo in rodijo, začnejo po enem mesecu delati na črno prek partnerjevega ali prijateljevega s.p.-ja iz več razlogov. Prvič, ker je porodniška tako nizka, drugič pa zato, ker obstaja vseprisoten strah, da boš izginil s trga dela in ne boš dobil nazaj projektov.” – Nika Kovač

Nasilje nad ženskami se ne dogaja kar nekomu drugemu. To se dogaja nam. V trenutku, ko se nasilje zgodi tebi oziroma nekomu, ki ti je blizu,  postane zelo jasno, kako zelo neenakopravna družba smo.” – Anja Golob

 

Številne podplačane

Plačna neenakost je na področju prizadevanj za enakost med spoloma trenutno zagotovo med bolj izpostavljenimi. Po podatkih Evropskega parlamenta ženske v Evropi zaslužijo približno 16 odstotkov manj kot moški, ob čemer je treba pojasniti, da Evropska komisija definira razlike v plači med spoloma kot povprečno razliko pri skupnem zaslužku na uro med moškimi in ženskami. Pri tem je zanimivo, da je Slovenija edina država v Evropi, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Tako je Nataši Štefe v eni od preteklih oddaj Kje pa vas čevelj žuli povedala Jolanta Reingarde, raziskovalka Evropskega inštituta za enakost med spoloma.

 

Da se uveljaviti, če je le volja

Ta teden smo se pogovarjali tudi z žensko, ki je prebila stekleni strop in se kot direktorica zavihtela na najvišji položaj v svojem podjetju. To je naj mlada menedžerka leta 2019 Lucija Sajevec, direktorica AMZS, Avto-moto zveze Slovenije, ki pa ima dobre izkušnje z uveljavljanjem v pretežno moškem sektorju.

 

Uspešno združuje družino in kariero

Dr. Tina Bregant je zdravnica, znanstvenica, dvakratna specialistka, mama treh otrok. Pravi, da je materinstvo in tradicionalne vrednote skrbi za otroke mogoče povezati s sodobnimi kariernimi težnjami.

 

Ženski nogomet je v porastu

Ker je osmi marec, spodbijamo stereotipe, ki so o ženskah še vedno močno zažeti v naši družbi. Eden takih je kombinacija ‘ženske in nogomet’. Maja Ratej je ta teden obiskala ženski nogometni klub Radomlje, kjer se je zadnja leta močno okrepilo navdušenje deklet za to vrsto športa, ob čemer postajajo dekleta v tem športu tudi izjemno uspešna. Ob robu igrišča se je pogovarjala s predsednico kluba Andrejo Leskovšek McQuarrie.

 


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Daleč smo od enakopravnosti

07.03.2020

Odnos do žensk se je v zgodovini spreminjal v skladu z družbeno-političnimi okoliščinami. Pred sto leti je šlo predvsem za pozive k volilni pravici žensk in izboljšanju njihovih pogojev dela. Dandanes pa gibanja za pravice žensk že kar nekaj časa ugotavljajo, da formalno-pravna ureditev enakosti ne zadošča za dejansko enakost med spoloma in da je treba za izboljšanje položaja žensk naslavljati še denimo nekatera druga, nemara tudi bolj subtilna vprašanja. Govorimo o socialnih normah, ki so skoraj nevidno zlite z našim vrednostnim sistemom, pa to vztrajanju nasilja nad ženskami ter tudi o nepravičnem socialnem položaju, v katerem se ženske znajdejo veliko pogosteje kot moški. Več pa direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka za enakopravnost Nika Kovač, pesnica in dramatičarka Anja Golob in profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Darja Zaviršek.

O sprevrženih socialnih normah, vztrajanju nasilja nad ženskami, plačni neenakosti, ženskah v poslovnem okolju, ženskah in tradicionalnih vrednotah in tudi o ženskem nogometu

Odnos do žensk se je v zgodovini spreminjal v skladu z družbeno-političnimi okoliščinami. Pred sto leti je šlo predvsem za pozive k volilni pravici žensk in izboljšanju njihovih pogojev dela. Dandanes pa gibanja za pravice žensk že kar nekaj časa ugotavljajo, da formalno-pravna ureditev enakosti ne zadošča za dejansko enakost med spoloma in da je treba za izboljšanje položaja žensk naslavljati še denimo nekatera druga, nemara tudi subtilnejša vprašanja. Katera so ta, smo razmišljali skupaj z direktorico Inštituta 8. marec in aktivistko za enakopravnost Niko Kovač, pesnico in dramatičarko Anjo Golob in profesorico na Fakulteti za socialno delo dr. Darjo Zaviršek.

Slovenija je bila na dobri poti, da bi bil položaj žensk zelo zgleden, a smo z neopatriarhatom in prepričanjem, da smo ženske velikokrat krivke za slab socialni razvoj Slovenije, ustvarili situacijo slabšo, kot smo jo imeli pred leti.” – dr. Darja Zaviršek

Prekarke in samozaposlene, ki zanosijo in rodijo, začnejo po enem mesecu delati na črno prek partnerjevega ali prijateljevega s.p.-ja iz več razlogov. Prvič, ker je porodniška tako nizka, drugič pa zato, ker obstaja vseprisoten strah, da boš izginil s trga dela in ne boš dobil nazaj projektov.” – Nika Kovač

Nasilje nad ženskami se ne dogaja kar nekomu drugemu. To se dogaja nam. V trenutku, ko se nasilje zgodi tebi oziroma nekomu, ki ti je blizu,  postane zelo jasno, kako zelo neenakopravna družba smo.” – Anja Golob

 

Številne podplačane

Plačna neenakost je na področju prizadevanj za enakost med spoloma trenutno zagotovo med bolj izpostavljenimi. Po podatkih Evropskega parlamenta ženske v Evropi zaslužijo približno 16 odstotkov manj kot moški, ob čemer je treba pojasniti, da Evropska komisija definira razlike v plači med spoloma kot povprečno razliko pri skupnem zaslužku na uro med moškimi in ženskami. Pri tem je zanimivo, da je Slovenija edina država v Evropi, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Tako je Nataši Štefe v eni od preteklih oddaj Kje pa vas čevelj žuli povedala Jolanta Reingarde, raziskovalka Evropskega inštituta za enakost med spoloma.

 

Da se uveljaviti, če je le volja

Ta teden smo se pogovarjali tudi z žensko, ki je prebila stekleni strop in se kot direktorica zavihtela na najvišji položaj v svojem podjetju. To je naj mlada menedžerka leta 2019 Lucija Sajevec, direktorica AMZS, Avto-moto zveze Slovenije, ki pa ima dobre izkušnje z uveljavljanjem v pretežno moškem sektorju.

 

Uspešno združuje družino in kariero

Dr. Tina Bregant je zdravnica, znanstvenica, dvakratna specialistka, mama treh otrok. Pravi, da je materinstvo in tradicionalne vrednote skrbi za otroke mogoče povezati s sodobnimi kariernimi težnjami.

 

Ženski nogomet je v porastu

Ker je osmi marec, spodbijamo stereotipe, ki so o ženskah še vedno močno zažeti v naši družbi. Eden takih je kombinacija ‘ženske in nogomet’. Maja Ratej je ta teden obiskala ženski nogometni klub Radomlje, kjer se je zadnja leta močno okrepilo navdušenje deklet za to vrsto športa, ob čemer postajajo dekleta v tem športu tudi izjemno uspešna. Ob robu igrišča se je pogovarjala s predsednico kluba Andrejo Leskovšek McQuarrie.

 


25.12.2020

Iz mestnega živeža v samooskrbo na 800 metrov visoko planoto

Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert sta 31-letna videasta, ki sta se po petih letih izkušenj v tujini odločila, da se spet vrneta domov, v Slovenijo. A nista najela stanovanja v Ljubljani, niti ne garsonjere v Kopru. Kupila sta staro, leseno hišo v Novem Kotu, na 800 metrov visoki planoti nad reko Čabranko. Vas skupaj šteje 30 prebivalcev in je do prvega hipermarketa oddaljena 35 kilometrov. V dveh letih sta hišo sama prenovila, dosegla polovično samooskrbo in se lotila projekta Hiša Mandrova, s katerim želita oživiti kulturno dediščino, kulturni turizem in izobraziti mlajše rodove o regenerativnem kmetijstvu in uporabi lesa. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija. Če imata za Aljaža in Evo še kakšno vprašanje, jima ga lahko zastavita na njunem Facebook profilu Hiša Mandrova.


24.12.2020

Martin Golob, digitalni far

Kljub temu, da je vlada nastope duhovnikom odprla, preden lahko nastopijo tudi drugi, ki bi v teh časih radi nastopali, se tokrat pogovorjamo z župnikom novega kova. Njegove maše na daljavo so v preteklih tednih rušile rekorde gledanosti. Martinu Golobu bi lahko rekli tudi farški influencer.


23.12.2020

Mladost je norost

"Odrasli" smo se hitro navadili novih omejitev in restrikcij, obstaja pa populacija, ki še vedno verjame, da je pravilen odgovor na vprašanje, kje boš za novo leto, ključen za eksistenco. Najstniki. Mladost je norost, čez vodo skače, kjer je most. Kakor so se znašle naše babice v okupirani Ljubljani, se bo mularija znašla tudi letos, ko gre vse narobe in so jim vsi za petami. Vprašali smo jih, kako. Radijski priročnik za starše.


22.12.2020

Kdo bo ime leta 2020?

Tradicionalna prireditev Ime leta, ki vsako leto decembra zaokrožuje celoletna projekta Ime tedna in Ime meseca, bo letos v sredo, 23. decembra 2020, potekala nekoliko bolj netradicionalno. Celodnevni posebni radijski program, ki ga bo vodil Rok Kužel, bo posvečen letošnjim dvanajstim nominirancem za ime leta. Ob 16.30 bo sledil koncert v živo Vlada Kreslina, ki ga bomo lahko spremljali tudi v videoprenosu na val202.si. Po koncertu bo sledila slavnostna razglasitev imena leta in prvi intervju z zmagovalko ali zmagovalcem.


21.12.2020

80 let Franka Zappe

Na današnji dan bi svojih 80 let praznoval eden izmed najkontroverznejših modernih skladateljev, kitarist, pevec, vodja benda in borec proti cenzuri ter oster kritik glasbene industrije Frank Zappa. V svoji karieri je izdal 62 albumov, še 53 jih je bilo izdanih posthumno, po letu 1993, ko je umrl za rakom na prostati. Frank Zappa je bil večkrat nominiran za grammyja, leta 1988 pa ga je prejel za najboljši rock instrumentalni nastop na albumu Jazz From Hell. Po smrti je dobil svoje mesto v Rock and Roll Hall of Fame, podelili so mu tudi grammyja za življenjsko delo. Tudi revija Rolling Stone ga je uvrstila na lestvico stotih najboljših glasbenikov vseh časov. Novembra letos je ob 80. obletnici rojstva izšel tudi nov dokumentarni film o njegovem življenju in delu Zappa. Foto: Bill Gubbins


21.12.2020

RD: Odnos do dogajanja v letu 2020

Klara Širovnik, Jaka Smerkolj Simoneti in Luka Volk so razmišljali o medijih in odločevalcih, o spremembah v družbi in osebnih izkušnjah spopadanja z epidemijo. Kako konkretno so sprejeti ukrepi za obvladovanje koronavirusa vplivali na mlade? Kako so doživljali politične in druge pritiske na medije in kulturni sektor? Kako je zapiranje javnega življenja vplivalo na njihovo delo in izobraževanje? Kaj si želijo in česa ne v letu 2021? Kaj so ta hip največja bremena družbe in za kaj bi se morali odločeneje boriti?


19.12.2020

Koronakriza skozi fotografski objektiv Mateja Peljhana

Matej Peljhan je mladost preživel na Colu, danes živi v Ljubljani. Po poklicu je klinični psiholog z zasebno prakso. V otroštvu je doživel nezgodo z ubojnim sredstvom iz druge svetovne vojne in postal invalid, brez desne roke in očesa. Kljub vsemu je uspešno dokončal študij in si ustvaril družino, ves čas je aktiven športnik. Pred leti se je navdušil za fotografijo in hitro opozoril nase z inovativnimi pristopi. Za serijo fotografij z naslovom Mali princ, oziroma za istoimenski kratki film, je leta 2015 na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za posebne dosežke. Fotografijo uporablja tudi kot terapevtski pripomoček, je soustanovitelj Zavoda za fotografsko terapijo. Pred kratkim je predstavil serijo fotografij o koronakrizi, s katero na zanimiv in slikovit način predstavlja naše soočanje s pandemijo. Ob nedavnem obisku v rodnem Colu, ga je na klepet povabil Sandi Škvarč.


18.12.2020

Kmetovalka Andreja Hribovšek

Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko.


17.12.2020

Pia Pavletić in Jerneja Lednik: Najlepše je, ko te oskrbovanec prepozna po glasu

Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.


17.12.2020

Recept za jogurtovo strjenko

Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.


17.12.2020

Filmski kviz: kako dobro poznamo tiste, ki jih vsi poznamo?

Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?


17.12.2020

Filmski kviz: kako dobro poznamo tiste, ki jih vsi poznamo?

Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?


17.12.2020

Ne pridejo le po topel obrok, ampak tudi po toplo besedo

Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


Stran 24 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov