Italija je po Kitajski druga država, kjer se je koronavirus najbolj razširil. Do pred kratkim je karantena veljala za šestnajst milijonov ljudi predvsem na severu države, zdaj pa je v karanteni celotna država. Kako resno so Italijani sprejeli ukrepe, ki recimo prepovedujejo gibanje zunaj domačega okoliša, ki ga lahko zapuščajo le zaradi službenih obveznosti? Kako so založene trgovine, kako deluje javni prevoz, kaj prinaša iniciativa Digitalna solidarnost? O vseh tegobah in vsakodnevnih zagatah, ki jih našim zahodnim sosedom prinaša novi virus, smo se pogovorili z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem.  

O vseh tegobah in vsakodnevnih zagatah, ki jih našim zahodnim sosedom prinaša novi virus, smo se pogovarjali z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem

Italija je po Kitajski druga država, kjer se je koronavirus najbolj razširil. Do pred kratkim je karantena veljala za šestnajst milijonov ljudi predvsem na severu države, zdaj pa je v karanteni celotna država.

Od včeraj zjutraj lahko Italijani okolico svojega doma zapuščajo le zaradi službe, zdravstvenih potreb ter nujne oskrbe sebe in svojcev, medtem ko starejši in bolni ljudje ne smejo z doma. Tisti, ki svoj dom lahko zapustijo, pa so s sabo dolžni nositi izjavo o ustreznosti poti, s katero potrdijo, da so seznanjeni z vsemi omejitvenimi ukrepi, ki so v veljavi. Poleg tega pa morajo izbrati še enega od razlogov, zaradi katerega se gibljejo izven območja svojega doma.

“Z izjavo o ustreznosti poti posameznik potrdi, da je seznanjen z vsemi omejitvenimi ukrepi, ki so v veljavi – zraven pa izbere še enega od razlogov, zaradi katerega se giblje izven območja svojega doma, kar pride prav tudi turistom, ki se te dni vračajo iz Italije domov v Slovenijo.”

Nadzor nad gibanjem ljudi izvajajo tako na avtocestah in lokalnih cestah, na železniških in ostalih postajah. Nekatere države celo zahtevajo ali pa so že uvedle prepoved vstopa italijanskim državljanom.

“Z državnega vrha ni neposrednih reakcij na zaporo meje, zato pa italijanska vlada pričakuje od sosed in ostalih evropskih držav, da bodo sprejele podobne omejitve, kot jih je sama. Ljudje iz Furlanije Julijske krajine so kar malo užaljeni, kot da smo jih sosedje izdali, ker ne morejo več čez mejo v trgovine in po bencin.”

Oblasti so prepovedale tudi verske obrede, med drugim krstitve in poroke, pa tudi pogrebe.

Število okuženih je že preseglo deset tisoč, še bolj zaskrbljujoč pa je precej visok odstotek smrtnosti med obolelimi, ki je višji, kot je drugod, najvišji je menda v Lombardiji, kjer lokalne oblasti že zahtevajo strožje, ne le polovične ukrepe, kot pravijo tem, ki so v veljavi.

“Človek kar težko verjame, kako veliko ljudi je neustrezno obveščenih kljub poplavi informacij v medijih. Velik problem je tudi cinična skepsa do kakršnekoli oblasti, ki se je v Italiji okrepila v teh desetletjih pretežne gospodarske stagnacije. Poleg tega je vera v skupno dobro, ki se formalno kaže tudi s spoštovanjem vladnih ukrepov, šibka, zlasti na jugu države. Zato je nadzor nujen, če ukrepi zaležejo. Ne pozabimo, da je smisel vsega zaustavitev širjenja okužb, in sicer po poti zmanjšanja stikov med ljudmi in preprečitve njihovega gibanja.”