Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Simptoma sta predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. O gospodarstvu med koronavirusom govori dr. Marko Pahor
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptoma sta predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi dosegli največje padce od finančne krize leta 2008, se smernice padanja nadaljujejo, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Dr. Pahor razlaga, da gre za kombinacijo treh vrst vzrokov. “Najprej zdravstveni, zaposleni zaradi bolezni izostajajo z dela, produktivnost pada. Bistveno večji vzroki so posledica ukrepov, sproženih zaradi preprečevanja širjenja, ukrepi so nujni, saj zdravstveni sistem ne zmore zelo hudega izbruha pandemije. Omejevanje gibanja, delo od doma, zapiranje obratov ima velik vpliv na gospodarstvo. Tretji vzrok, zakaj prihaja do gospodarskega padca, je psihološki. Prihaja do odlaganja nakupnih odločitev. Na udaru je avtomobilska industrija. Neke ocene so, da naj bi na Kitajskem ponekod prodaja avtomobilov padla za 90 odstotkov.”
“Ladjarji poročajo o približno 50-odstotnem upadu odpreme iz Kitajske. Tipičen prevoz do Evrope ali ZDA pa traja od 6 do 8 tednov.”
Recesija bo, opozarja dr. Pahor, kako globoka pa je v tem hipu, je še težko napovedati. Ko bo konec epidemije, bomo videli eksplozijo rasti.
“Bojim se, da bo Slovenija doživela nadpovprečen padec. Avtomobilska industrija bo zelo na udaru. Sektor farmacije trpi zaradi pomanjkanja surovin. Uvažajo jih iz Kitajske. Turizem, ki je zelo na udaru, v Sloveniji predstavlja skoraj 15 odstotkov BDP.”
Dr. Pahor ocenjuje, da so ukrepi slovenske vlade dobri, ker so dovolj široki: “Zajeti so tako rekoč vsi deli gospodarstva in ukrepi so taki, da pomagajo vsem. Gredo v smer ohranjanja zaposlenosti in likvidnosti podjetij.”
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Simptoma sta predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. O gospodarstvu med koronavirusom govori dr. Marko Pahor
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptoma sta predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi dosegli največje padce od finančne krize leta 2008, se smernice padanja nadaljujejo, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Dr. Pahor razlaga, da gre za kombinacijo treh vrst vzrokov. “Najprej zdravstveni, zaposleni zaradi bolezni izostajajo z dela, produktivnost pada. Bistveno večji vzroki so posledica ukrepov, sproženih zaradi preprečevanja širjenja, ukrepi so nujni, saj zdravstveni sistem ne zmore zelo hudega izbruha pandemije. Omejevanje gibanja, delo od doma, zapiranje obratov ima velik vpliv na gospodarstvo. Tretji vzrok, zakaj prihaja do gospodarskega padca, je psihološki. Prihaja do odlaganja nakupnih odločitev. Na udaru je avtomobilska industrija. Neke ocene so, da naj bi na Kitajskem ponekod prodaja avtomobilov padla za 90 odstotkov.”
“Ladjarji poročajo o približno 50-odstotnem upadu odpreme iz Kitajske. Tipičen prevoz do Evrope ali ZDA pa traja od 6 do 8 tednov.”
Recesija bo, opozarja dr. Pahor, kako globoka pa je v tem hipu, je še težko napovedati. Ko bo konec epidemije, bomo videli eksplozijo rasti.
“Bojim se, da bo Slovenija doživela nadpovprečen padec. Avtomobilska industrija bo zelo na udaru. Sektor farmacije trpi zaradi pomanjkanja surovin. Uvažajo jih iz Kitajske. Turizem, ki je zelo na udaru, v Sloveniji predstavlja skoraj 15 odstotkov BDP.”
Dr. Pahor ocenjuje, da so ukrepi slovenske vlade dobri, ker so dovolj široki: “Zajeti so tako rekoč vsi deli gospodarstva in ukrepi so taki, da pomagajo vsem. Gredo v smer ohranjanja zaposlenosti in likvidnosti podjetij.”
Jerneja Jošar, diplomirana agronominja ima drugačno mnenje o vrtnarjenju, kot ga poznamo iz starih knjig in običajev. Zavzema se za to, da bi ga ljudem približala, saj mnogim še vedno predstavlja muko.
Opis: Kako srbeče pete v planinskih čevljih prepričati, da ostanejo doma in kako tudi sedaj ohranjati planinsko kondicijo? Idej za delo doma je ogromno, pa tudi splošno fizično kondicijo se da vzdrževati v vseh pogojih. Nekaj nam jih je povedal Matjaž Šerkezi, aplinist, gorski reševalec in sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
Neveljaven email naslov