Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
Svit Peterlin je na študentski izmenjavi v Franciji in je že več kot en teden v karanteni. Posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat z napisanim namenom izhoda
V Franciji je po najnovejših podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa se še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi, pravi študent mednarodnih odnosov na fakulteti Sciences Po v francoskem Lillu Svit Peterlin. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa; kljub skrb vzbujajočim podatkom o okuženih v Italiji so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku preprosto naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih.
“Še pred dobrim tednom so potekali protesti v Franciji, parki so pokali po šivih, zanimivost, ki me je presenetila, je, da je v nedeljo (opomba: 15. marca) francoska vlada izvedla vsesplošne županske volitve. Volitve bodo morali ponoviti, ker ne bodo mogli izvesti drugega kroga.”
Francija je zdaj že več kot en teden v karanteni, posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti.
“Gre za certifikat, na katerem označiš namen preživljanja časa zunaj. Lahko greš do zdravnika, v službo, po živila ali opravljaš telesno dejavnost. Pri tej so zdaj dodali omejitev gibanja do največ enega kilometra od doma: pisati mora, kje preživljaš karanteno, ura, ime in razlog odhoda.”
Svit Peterlin živi razpet med Parizom in Lillom, Pariz je zapustil ravno pred uvedbo karantene. “Bilo je čudno, saj ga nisem vajen takšnega. To je bilo mesto duhov, ni bilo ljudi, ni bilo turistov, nikogar ni bilo na ulicah, vse je bilo zaprto. Tudi glavna železniška postaja je bila prazna. Opazi se, da ljudje stojijo na varnostni razdalji.” Kako pa sicer Francozi sprejemajo vse te omejitve?
“Živim s Francozom, Francozinjo in Španko. Francozi so mirni, nočejo tvegati, ne potujejo domov do staršev, cimra Španka pa se je že prejšnji teden odpravila na dvodnevno pot domov, kar se mi zdi v tem stanju zelo nevarno. Tako zanjo kot za njene bližnje.”
Tudi Svit se je odločil, da ne bo potoval domov, ampak bo ostal v Lillu, pravi, da je to pač del njegove Erasmusove izmenjave: “Odločil sem se iz racionalnega razloga, ker nočem ogrožati sebe in domačih. Tveganje, da grem na letališče, sem v stiku s številnimi ljudmi, pridem domov in ne vem, ali sem okužen ter kaj prenesem na domače, je veliko.”
“Predsednik Macron se je premaknil iz liberalnih politik v bolj socialne. Obljubil je, da noben državljan Francije ne bo občutil krize in bo Francija naredila vse, kar mora, da reši položaj. Hkrati je tudi ustavil pokojninsko reformo.”
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
Svit Peterlin je na študentski izmenjavi v Franciji in je že več kot en teden v karanteni. Posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat z napisanim namenom izhoda
V Franciji je po najnovejših podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa se še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi, pravi študent mednarodnih odnosov na fakulteti Sciences Po v francoskem Lillu Svit Peterlin. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa; kljub skrb vzbujajočim podatkom o okuženih v Italiji so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku preprosto naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih.
“Še pred dobrim tednom so potekali protesti v Franciji, parki so pokali po šivih, zanimivost, ki me je presenetila, je, da je v nedeljo (opomba: 15. marca) francoska vlada izvedla vsesplošne županske volitve. Volitve bodo morali ponoviti, ker ne bodo mogli izvesti drugega kroga.”
Francija je zdaj že več kot en teden v karanteni, posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti.
“Gre za certifikat, na katerem označiš namen preživljanja časa zunaj. Lahko greš do zdravnika, v službo, po živila ali opravljaš telesno dejavnost. Pri tej so zdaj dodali omejitev gibanja do največ enega kilometra od doma: pisati mora, kje preživljaš karanteno, ura, ime in razlog odhoda.”
Svit Peterlin živi razpet med Parizom in Lillom, Pariz je zapustil ravno pred uvedbo karantene. “Bilo je čudno, saj ga nisem vajen takšnega. To je bilo mesto duhov, ni bilo ljudi, ni bilo turistov, nikogar ni bilo na ulicah, vse je bilo zaprto. Tudi glavna železniška postaja je bila prazna. Opazi se, da ljudje stojijo na varnostni razdalji.” Kako pa sicer Francozi sprejemajo vse te omejitve?
“Živim s Francozom, Francozinjo in Španko. Francozi so mirni, nočejo tvegati, ne potujejo domov do staršev, cimra Španka pa se je že prejšnji teden odpravila na dvodnevno pot domov, kar se mi zdi v tem stanju zelo nevarno. Tako zanjo kot za njene bližnje.”
Tudi Svit se je odločil, da ne bo potoval domov, ampak bo ostal v Lillu, pravi, da je to pač del njegove Erasmusove izmenjave: “Odločil sem se iz racionalnega razloga, ker nočem ogrožati sebe in domačih. Tveganje, da grem na letališče, sem v stiku s številnimi ljudmi, pridem domov in ne vem, ali sem okužen ter kaj prenesem na domače, je veliko.”
“Predsednik Macron se je premaknil iz liberalnih politik v bolj socialne. Obljubil je, da noben državljan Francije ne bo občutil krize in bo Francija naredila vse, kar mora, da reši položaj. Hkrati je tudi ustavil pokojninsko reformo.”
Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert sta 31-letna videasta, ki sta se po petih letih izkušenj v tujini odločila, da se spet vrneta domov, v Slovenijo. A nista najela stanovanja v Ljubljani, niti ne garsonjere v Kopru. Kupila sta staro, leseno hišo v Novem Kotu, na 800 metrov visoki planoti nad reko Čabranko. Vas skupaj šteje 30 prebivalcev in je do prvega hipermarketa oddaljena 35 kilometrov. V dveh letih sta hišo sama prenovila, dosegla polovično samooskrbo in se lotila projekta Hiša Mandrova, s katerim želita oživiti kulturno dediščino, kulturni turizem in izobraziti mlajše rodove o regenerativnem kmetijstvu in uporabi lesa. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija. Če imata za Aljaža in Evo še kakšno vprašanje, jima ga lahko zastavita na njunem Facebook profilu Hiša Mandrova.
Kljub temu, da je vlada nastope duhovnikom odprla, preden lahko nastopijo tudi drugi, ki bi v teh časih radi nastopali, se tokrat pogovorjamo z župnikom novega kova. Njegove maše na daljavo so v preteklih tednih rušile rekorde gledanosti. Martinu Golobu bi lahko rekli tudi farški influencer.
"Odrasli" smo se hitro navadili novih omejitev in restrikcij, obstaja pa populacija, ki še vedno verjame, da je pravilen odgovor na vprašanje, kje boš za novo leto, ključen za eksistenco. Najstniki. Mladost je norost, čez vodo skače, kjer je most. Kakor so se znašle naše babice v okupirani Ljubljani, se bo mularija znašla tudi letos, ko gre vse narobe in so jim vsi za petami. Vprašali smo jih, kako. Radijski priročnik za starše.
Tradicionalna prireditev Ime leta, ki vsako leto decembra zaokrožuje celoletna projekta Ime tedna in Ime meseca, bo letos v sredo, 23. decembra 2020, potekala nekoliko bolj netradicionalno. Celodnevni posebni radijski program, ki ga bo vodil Rok Kužel, bo posvečen letošnjim dvanajstim nominirancem za ime leta. Ob 16.30 bo sledil koncert v živo Vlada Kreslina, ki ga bomo lahko spremljali tudi v videoprenosu na val202.si. Po koncertu bo sledila slavnostna razglasitev imena leta in prvi intervju z zmagovalko ali zmagovalcem.
Na današnji dan bi svojih 80 let praznoval eden izmed najkontroverznejših modernih skladateljev, kitarist, pevec, vodja benda in borec proti cenzuri ter oster kritik glasbene industrije Frank Zappa. V svoji karieri je izdal 62 albumov, še 53 jih je bilo izdanih posthumno, po letu 1993, ko je umrl za rakom na prostati. Frank Zappa je bil večkrat nominiran za grammyja, leta 1988 pa ga je prejel za najboljši rock instrumentalni nastop na albumu Jazz From Hell. Po smrti je dobil svoje mesto v Rock and Roll Hall of Fame, podelili so mu tudi grammyja za življenjsko delo. Tudi revija Rolling Stone ga je uvrstila na lestvico stotih najboljših glasbenikov vseh časov. Novembra letos je ob 80. obletnici rojstva izšel tudi nov dokumentarni film o njegovem življenju in delu Zappa. Foto: Bill Gubbins
Klara Širovnik, Jaka Smerkolj Simoneti in Luka Volk so razmišljali o medijih in odločevalcih, o spremembah v družbi in osebnih izkušnjah spopadanja z epidemijo. Kako konkretno so sprejeti ukrepi za obvladovanje koronavirusa vplivali na mlade? Kako so doživljali politične in druge pritiske na medije in kulturni sektor? Kako je zapiranje javnega življenja vplivalo na njihovo delo in izobraževanje? Kaj si želijo in česa ne v letu 2021? Kaj so ta hip največja bremena družbe in za kaj bi se morali odločeneje boriti?
Matej Peljhan je mladost preživel na Colu, danes živi v Ljubljani. Po poklicu je klinični psiholog z zasebno prakso. V otroštvu je doživel nezgodo z ubojnim sredstvom iz druge svetovne vojne in postal invalid, brez desne roke in očesa. Kljub vsemu je uspešno dokončal študij in si ustvaril družino, ves čas je aktiven športnik. Pred leti se je navdušil za fotografijo in hitro opozoril nase z inovativnimi pristopi. Za serijo fotografij z naslovom Mali princ, oziroma za istoimenski kratki film, je leta 2015 na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za posebne dosežke. Fotografijo uporablja tudi kot terapevtski pripomoček, je soustanovitelj Zavoda za fotografsko terapijo. Pred kratkim je predstavil serijo fotografij o koronakrizi, s katero na zanimiv in slikovit način predstavlja naše soočanje s pandemijo. Ob nedavnem obisku v rodnem Colu, ga je na klepet povabil Sandi Škvarč.
Kmetovalka Andreja Hribovšek ne beži v naravo, saj z njo živi. Ni je prizadelo zaprtje trgovin ali javnega prometa. Z zelenjavo je samooskrbna, moko kupuje v mlinu in peče kruh, v trgovino pa gre enkrat tedensko.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Neveljaven email naslov