Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Svit Peterlin, študent mednarodnih odnosovv Lillu v Franciji

26.03.2020

V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.

Svit Peterlin je na študentski izmenjavi v Franciji in je že več kot en teden v karanteni. Posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat z napisanim namenom izhoda

V Franciji je po najnovejših podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa se še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi, pravi študent mednarodnih odnosov na fakulteti Sciences Po v francoskem Lillu Svit Peterlin. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa; kljub skrb vzbujajočim podatkom o okuženih v Italiji so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku preprosto naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih.

“Še pred dobrim tednom so potekali protesti v Franciji, parki so pokali po šivih, zanimivost, ki me je presenetila, je, da je v nedeljo (opomba: 15. marca) francoska vlada izvedla vsesplošne županske volitve. Volitve bodo morali ponoviti, ker ne bodo mogli izvesti drugega kroga.”

Francija je zdaj že več kot en teden v karanteni, posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti.

“Gre za certifikat, na katerem označiš namen preživljanja časa zunaj. Lahko greš do zdravnika, v službo, po živila ali opravljaš telesno dejavnost.  Pri tej so zdaj dodali omejitev gibanja do največ enega kilometra od doma: pisati mora, kje preživljaš karanteno, ura, ime in razlog odhoda.”

Svit Peterlin živi razpet med Parizom in Lillom, Pariz je zapustil ravno pred uvedbo karantene. “Bilo je čudno, saj ga nisem vajen takšnega. To je bilo mesto duhov, ni bilo ljudi, ni bilo turistov, nikogar ni bilo na ulicah, vse je bilo zaprto. Tudi glavna železniška postaja je bila prazna. Opazi se, da ljudje stojijo na varnostni razdalji.” Kako pa sicer Francozi sprejemajo vse te omejitve?

“Živim s Francozom, Francozinjo in Španko. Francozi so mirni, nočejo tvegati, ne potujejo domov do staršev, cimra Španka pa se je že prejšnji teden odpravila na dvodnevno pot domov, kar se mi zdi v tem stanju zelo nevarno. Tako zanjo kot za njene bližnje.”

Tudi Svit se je odločil, da ne bo potoval domov, ampak bo ostal v Lillu, pravi, da je to pač del njegove Erasmusove izmenjave: “Odločil sem se iz racionalnega razloga, ker nočem ogrožati sebe in domačih. Tveganje, da grem na letališče, sem v stiku s številnimi ljudmi, pridem domov in ne vem, ali sem okužen ter kaj prenesem na domače, je veliko.”

“Predsednik Macron se je premaknil iz liberalnih politik v bolj socialne. Obljubil je, da noben državljan Francije ne bo občutil krize in bo Francija naredila vse, kar mora, da reši položaj. Hkrati je tudi ustavil pokojninsko reformo.”


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Svit Peterlin, študent mednarodnih odnosovv Lillu v Franciji

26.03.2020

V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.

Svit Peterlin je na študentski izmenjavi v Franciji in je že več kot en teden v karanteni. Posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat z napisanim namenom izhoda

V Franciji je po najnovejših podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa se še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi, pravi študent mednarodnih odnosov na fakulteti Sciences Po v francoskem Lillu Svit Peterlin. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa; kljub skrb vzbujajočim podatkom o okuženih v Italiji so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku preprosto naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih.

“Še pred dobrim tednom so potekali protesti v Franciji, parki so pokali po šivih, zanimivost, ki me je presenetila, je, da je v nedeljo (opomba: 15. marca) francoska vlada izvedla vsesplošne županske volitve. Volitve bodo morali ponoviti, ker ne bodo mogli izvesti drugega kroga.”

Francija je zdaj že več kot en teden v karanteni, posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti.

“Gre za certifikat, na katerem označiš namen preživljanja časa zunaj. Lahko greš do zdravnika, v službo, po živila ali opravljaš telesno dejavnost.  Pri tej so zdaj dodali omejitev gibanja do največ enega kilometra od doma: pisati mora, kje preživljaš karanteno, ura, ime in razlog odhoda.”

Svit Peterlin živi razpet med Parizom in Lillom, Pariz je zapustil ravno pred uvedbo karantene. “Bilo je čudno, saj ga nisem vajen takšnega. To je bilo mesto duhov, ni bilo ljudi, ni bilo turistov, nikogar ni bilo na ulicah, vse je bilo zaprto. Tudi glavna železniška postaja je bila prazna. Opazi se, da ljudje stojijo na varnostni razdalji.” Kako pa sicer Francozi sprejemajo vse te omejitve?

“Živim s Francozom, Francozinjo in Španko. Francozi so mirni, nočejo tvegati, ne potujejo domov do staršev, cimra Španka pa se je že prejšnji teden odpravila na dvodnevno pot domov, kar se mi zdi v tem stanju zelo nevarno. Tako zanjo kot za njene bližnje.”

Tudi Svit se je odločil, da ne bo potoval domov, ampak bo ostal v Lillu, pravi, da je to pač del njegove Erasmusove izmenjave: “Odločil sem se iz racionalnega razloga, ker nočem ogrožati sebe in domačih. Tveganje, da grem na letališče, sem v stiku s številnimi ljudmi, pridem domov in ne vem, ali sem okužen ter kaj prenesem na domače, je veliko.”

“Predsednik Macron se je premaknil iz liberalnih politik v bolj socialne. Obljubil je, da noben državljan Francije ne bo občutil krize in bo Francija naredila vse, kar mora, da reši položaj. Hkrati je tudi ustavil pokojninsko reformo.”


25.08.2020

Med Belorusi vlada previdni optimizem

Sergei Chernooki je star 46 let. Živi v Minsku, glavnem mestu Belorusije. Kot računalniški raziskovalni inženir je zaposlen v podjetju, ki sodeluje predvsem s tujim trgom. Študiral je telekomunikacije na Univerzi v Minsku. Ko je bil star 20 let, je Aleksander Lukašenko prišel na oblast. Pred 26 leti.


22.08.2020

Poletna šola strojništva v Ljubljani

Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je ta teden potekala Poletna šola strojništva, že sedma zapovrstjo, ki je to pot privabila 82 udeležencev, od šestega razreda osnovne šole do zadnjih letnikov srednje. Poletna šola, ki je letos zaradi koronavirusa potekala nekoliko drugače kot v preteklosti, je postregla z devetimi različnimi delavnicami, od energetike, mehatronike, konstruiranja, hidravlike in letalstva.


22.08.2020

Mladi avtorji v slovensko literaturo prinašajo spremembe

Povprečna starost, pri kateri pisatelji v Sloveniji izdajo svoj prvenec, je trenutno 25 let, še pred desetletjem pa večina pisateljev pri nas svojih del ni začela izdajati pred dopolnjenim 30. letom starosti. Uredniki založb opozarjajo, da mladi preveč hitijo z izdajanjem knjig, priporočajo jim, naj se izpopolnjujejo in objavljajo v revijah, se udeležujejo natečajev ter literarnih večerov. Na tak način jih bodo lahko odkrili tudi založniki, ki so pozorni na kakovostna literarna dela tudi neuveljavljenih ustvarjalcev. A neuveljavljenost v literarni sferi ne igra pomembnejše vloge, če je delo kakovostno in če besedilo preveva energija. Kako priti do svojega prvenca in se uveljaviti na trgu kot nepoznano ime, tudi če vmes poseže epidemija?


22.08.2020

To poletje zelo veliko posredovanj gorskih reševalcev

V zadnjih nekaj dneh so gorski reševalci zabeležili že približno 20 intervencij. Lepo sončno vreme v gore privablja veliko število ljudi, marsikdo pa izkorišča zadnje dni pred začetkom novega šolskega leta. Padci, zdrsi, poškodbe, epileptični napadi, pa tudi dehidriranost, so običajni vzroki za klic na pomoč. Poklicali smo predsednika komisije za letalsko reševanje pri Gorski reševalni zvezi Tonija Smoleja.


22.08.2020

Svetovne temperature v vzponu, Arktika kmalu brez ledu

Julij 2020 je po svetu za skoraj stopinjo Celzija presegel dolgoletno globalno temperaturno povprečje, najbolj skrb vzbujajoče so bile rekordne temperature v Sibiriji, kjer so se posamezne regije segrele tudi do pet stopinj nad siceršnjim povprečjem. V zadnjih desetletjih je Arktika izgubila skoraj polovico ledenih površin, tudi debelina ledu je zdesetkana. O razmerah na zemeljskem severu in tem, kaj pomenijo novi vsakoletni temperaturni odkloni, je Maja Ratej poklicala podnebna znanstvenika dr. Michaela Manna, avtorja krivulje t.i. hokejske palice, in dr. Zacka Labea, ki javnost redno in slikovito obvešča o vremenskem dogajanju nad severnim polom.


21.08.2020

Nevzdržna situacija za delavce v glasbeni industriji

Prejšnji teden je v več evropskih mestih potekal protest delavcev v glasbeni industriji. Pod ključnikom #WeMakeEvents so se zbrali tudi v Veliki Britaniji, kjer se je protest odvil v več mestih, kulturna prizorišča pa so se na dneve shodov obarvala rdeče. Opozarjali so predvsem na več kot milijon delavcev v glasbeni industriji, ki jim je zaradi nove koronavirusne bolezni že več kot 4 mesece delo onemogočeno in zdi se, da dela v običajnem obsegu ne bodo mogli opravljati vsaj do pomladi prihodnje leto. Glasbeno oziroma širše – industrijo srečanj – sestavlja več različnih poklicev, kot se morda sprva zdi – od tistih, ki skrbijo za tehnične vidike, kot so zvok, luči in slika, do tistih, ki na koncertnem odru nikoli ne stojijo, temveč se ukvarjajo z logistiko, načrtovanjem turnej in z založništvom. Hude omejitve za izpeljavo javnih prireditev tako glasbenike in njihove sodelavce rinejo na rob preživetja. Dva od pobudnikov tihega shoda delavcev v glasbeni industriji, ki se je odvil pretekli petek, sta koncertna organizatorja Črt Batagelj in Matej Ahlin.


21.08.2020

Živa dvorišča na Lentu

Na lep sončen dan ni lepšega kot sedeti na mirnem dvorišču. A v Mariboru v poletnih mesecih nekatera, sicer mirna dvorišča, zaživijo in postanejo živa. Ideja o oživljanju dvorišč je zaživela pred desetimi leti in od takrat člani društva za ljudi in prostore Hiša z drugimi sodelujočimi odkrivajo skrite kotičke pozabljenih mariborskih dvorišč, na njih prirejajo dogodke in tako manj znane dele mesta približajo drugim.


20.08.2020

Zlomi na Instagramu so odsev današnje družbe

Srcozlom je beseda, ki opisuje različna čustva, ki jih povzročajo ljubezenske težave, podivjani kapitalizem in neizbežna apokalipsa. Vse stvari, ki nam trenutno grenijo življenje in nas prizadenejo. Srcozlom pa je predvsem Instagram profil, ki kaže, kaj v današnjem času pesti pesi mlade na področju ljubezni. Ker gre za kolektivni projekt uporabnikov in uporabnic, ki so imeli, imajo ali sumijo, da bodo imeli zlomljeno srce, želi ustanoviteljica in administratorka profila ostati anonimna. Kolektivni projekt se je prejšnji teden iz digitalnega sveta preselil še v analognega, v razstavni prostor galerije DobraVaga v Ljubljani. foto: Lana Špiler/DobraVaga


20.08.2020

Izposojevalnice mestnih koles v nemilosti

Kapitalizem in javna blaginja že načelno nerada sobivata. Ena redkih novosti v sistemu javne mobilnosti so izposojevalnice koles, ki so po številnih slovenskih mestih vzniknile kot gobe po dežju. Žal pa so z njimi oživele tudi nove oblike pobalinstva, lumparij in celo kriminala, ki tej javni blaginji ne prizanašajo. Čeprav je škoda v različnih mestih podobna, so načini reševanja te problematike zelo samosvoji. Pobliže si bomo pogledali trboveljski in postojnski primer, povprašali za mnenje dobavitelja koles v več kot ducatu slovenskih mest, na koncu pa bomo o vzgibih in značilnostih storilcev govorili še s kriminalističnim psihologom. Kdo in zakaj tako rad pljuva v svojo lastno skledo?


19.08.2020

Denis Mancevič: Hitrih rešitev v Belorusiji ni pričakovati

Voditelji EU na izrednem vrhu prek video povezave razpravljajo o neevropski Belorusiji. Kandidatka na nedavnih predsedniških volitvah Svetlana Tihanovska jih je že pozvala, naj zavrnejo izide omenjenih volitev, na katerih je že šesti predsedniški mandat dobil Aleksander Lukašenko. Anja Hlača Ferjančič se je o ozadju dogajanja v 10 milijonski Belorusiji, kjer potekajo množični protesti in stavke, pogovarjala z dr. Denisom Mancevičem, ki je politolog, nekdanji diplomat, direktor v družbi Herman & partnerji. Foto: Osebni arhiv


19.08.2020

Hip hop zahodne ameriške obale

Od kod izvira hip hop in kako je scena zahodne ameriške obale postala tako močna, da je definirala zvok ameriškega popa v devetdesetih. Povod za glasbeno zgodbo je Nate Dogg, ki bi danes praznoval 51. rojstni dan. Član rap tria 213, v katerem je deloval tudi Snoop Dogg. Kakšna je bila njegova vloga v hip hop sceni zahodne obale in kako se je ta popularizirala? "Zahodna obala je v začetku 80. let na nek način kopirala vzhod. Se postavljala na noge in iskala identiteto. Potem pa se je iz ekipe World Wreckin` Cru razvil krog, ki je naredil veliko. Med njimi Easy-E, Dr. Dre in tudi Egyptian Lover, še danes priznan didžej. N.W.A. pa so bili prvi res avtohtoni bend s "statementom", ki je povedal več kot vsi zvezdniki vzhodne obale." - Borja Močnik


15.08.2020

Na Nanosu z Valom 202

Valovci so tokrat gostovali na Nanosu, kjer je eden izmed redkih oddajnikov Radiotelevizije Slovenija, kamor stalne tehnične ekipe prihajajo še vsak dan.


15.08.2020

Nanoški ledeniki

Lozice so prva vas v Vipavski dolini ob jugozahodem vznožju Nanosa. Ena od znamenitosti tega kraja je tudi kamnita miza, ob kateri naj bi se menda ob svojem pomikanju skozi Vipavsko dolino odpočil Napoleon. Z domačinoma Antonom Mislejem in Ljubom Medenom pa smo se usedli v senco Ljubove brajde s pogledom na nanoška pobočja in začeli pogovor o tem, kako je bilo na Nanosu nekoč. Sicer pa je Nanos zanimiv tudi za jamarje, in med te sodita tudi Ljubo Meden in Anton Mislej. Prvi ljubiteljsko, Anton pa jame raziskuje od malih nog, ustanovil pa je tudi jamarsko društvo Karantanija.


15.08.2020

Jernej Jež

Nanos je bil od nekdaj zanimiv za raziskovalce, ki so se zanimali za naravo, kot na primer idrijski zdravnik Scopoli, mnoge pa je pritegnil tudi njegov podzemni svet. Jernej Jež je doktor geologije, zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, ki pravi, da je že prav Nanos in ne nanos, saj je to pogorje zgrajeno iz kar kompaktnih kamnin


15.08.2020

Raje biti na tleh in si želeti biti v zraku, kot biti v zraku in si želeti biti na tleh

Poskus leta z jadralnim padalom s planote Lijak, ki skozi vse leto skupaj z mediteransko klimo ustvarja odlične pogoje za padalce in zmajarje.


15.08.2020

Marko Nabergoj

Nanos ni priljubljen le med planinci in drugimi rekreativci, ampak je zanimiv tudi če pogledamo favno in floro. O posebnostih tega pogorja nam je več povedal Marko Nabergoj, planinski vodnik in član Planinskega društva Podnanos. Sicer pa ko pravimo da gremo na Nanos, drži to le delno, gremo namreč le na njegov del, na Plešo.


15.08.2020

Biti oddajničar ni le služba, ampak način življenja

O analogni zgodovini antenskega stolpa na Nanosu pripoveduje Stojan Vitežnik, dolgoletni vodja oddajniškega centra.


14.08.2020

Glasbena industrija se spreminja izjemno hitro

Jernej Bervar in Klementina Milošič sta Slovenca, ki živita in delata v New Yorku. Skupaj sta napisala knjigo z naslovom Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. V knjigi, ki sta jo razdelila na tri dele, natančno in obenem zelo preprosto opisujeta, kaj delajo menedžer, producent, promotor, agent, založnik in distributer…. Ter na kateri točki kariere njihova vloga pride najbolj do izraza. "Mladim glasbenikom svetujeva, da objavljajo čim več svoje glasbe, čim več sodelujejo in se povezujejo z različnimi akterji v glasbeni industriji v Sloveniji kot v tujini. Mreženje je izjemno pomemben del glasbene industrije. Na tak način lahko glasbeniki najdejo veliko priložnosti, ki jih drugače ne bi." - Klementina Milošič O precej aktualni temi, tj. streamingu oziroma pretočnem poslušanju glasbe, pravita, da je ena izmed težav netransparentnost. Tudi honorarji, ki jih na primer izplačuje Spotify, se razlikujejo od države do države oziroma od trga do trga.


13.08.2020

Spotify je veliko več kot glasbeni predvajalnik

Prejšnji mesec smo na slovenski trg z veliko zamudo le dobili vodilnega ponudnika pretočne glasbe na svetu, švedski Spotify. O tem, za kakšno platformo sploh gre, kakšne so njegove posebnosti in zakaj je potreboval toliko časa, da je prišel v Slovenijo, smo se pogovarjali z glasbenim založnikom, zastopnikom Universal publishing v Sloveniji in soustanoviteljem neodvisne založbe SonicTribe Žigo Drofenikom.


13.08.2020

Duša je tista, ki je pomembna

Vse se je začelo na Mihovem domu, v katerem je skupaj s svojo družino pet let preživljala vsak konec tedna. Potem jo je pot za osem let zanesla na Golico, trinajst let je bila oskrbnica koče na Kriški gori. Leta 2014 pa se je Tonka Zadnikar ustalila v koči pod Vršičem, ki se nahaja med 16. in 17. ovinkom. Ime Tonka Zadnikar je verjetno bolj znano tistim planincem, ki se na svojih planinskih turah radi ustavite v planinskih kočah, ter tistim, ki v kočah radi tudi kaj pojeste. Pa ne le njena odlična kuha, za kar legendarno in izjemno priljubljeno oskrbnico jo je naredil predvsem odnos do ljudi, srčnost, dobra volja in neizmerna energija. Pri 73. letih Tonka Zadnikar še vedno teče - tudi kakšen 42 kilometrov dolg maraton, prepleza kakšno steno - na primer severno triglavsko in kolesari - recimo okoli Slovenije.


Stran 31 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov