Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
Svit Peterlin je na študentski izmenjavi v Franciji in je že več kot en teden v karanteni. Posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat z napisanim namenom izhoda
V Franciji je po najnovejših podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa se še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi, pravi študent mednarodnih odnosov na fakulteti Sciences Po v francoskem Lillu Svit Peterlin. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa; kljub skrb vzbujajočim podatkom o okuženih v Italiji so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku preprosto naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih.
“Še pred dobrim tednom so potekali protesti v Franciji, parki so pokali po šivih, zanimivost, ki me je presenetila, je, da je v nedeljo (opomba: 15. marca) francoska vlada izvedla vsesplošne županske volitve. Volitve bodo morali ponoviti, ker ne bodo mogli izvesti drugega kroga.”
Francija je zdaj že več kot en teden v karanteni, posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti.
“Gre za certifikat, na katerem označiš namen preživljanja časa zunaj. Lahko greš do zdravnika, v službo, po živila ali opravljaš telesno dejavnost. Pri tej so zdaj dodali omejitev gibanja do največ enega kilometra od doma: pisati mora, kje preživljaš karanteno, ura, ime in razlog odhoda.”
Svit Peterlin živi razpet med Parizom in Lillom, Pariz je zapustil ravno pred uvedbo karantene. “Bilo je čudno, saj ga nisem vajen takšnega. To je bilo mesto duhov, ni bilo ljudi, ni bilo turistov, nikogar ni bilo na ulicah, vse je bilo zaprto. Tudi glavna železniška postaja je bila prazna. Opazi se, da ljudje stojijo na varnostni razdalji.” Kako pa sicer Francozi sprejemajo vse te omejitve?
“Živim s Francozom, Francozinjo in Španko. Francozi so mirni, nočejo tvegati, ne potujejo domov do staršev, cimra Španka pa se je že prejšnji teden odpravila na dvodnevno pot domov, kar se mi zdi v tem stanju zelo nevarno. Tako zanjo kot za njene bližnje.”
Tudi Svit se je odločil, da ne bo potoval domov, ampak bo ostal v Lillu, pravi, da je to pač del njegove Erasmusove izmenjave: “Odločil sem se iz racionalnega razloga, ker nočem ogrožati sebe in domačih. Tveganje, da grem na letališče, sem v stiku s številnimi ljudmi, pridem domov in ne vem, ali sem okužen ter kaj prenesem na domače, je veliko.”
“Predsednik Macron se je premaknil iz liberalnih politik v bolj socialne. Obljubil je, da noben državljan Francije ne bo občutil krize in bo Francija naredila vse, kar mora, da reši položaj. Hkrati je tudi ustavil pokojninsko reformo.”
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
Svit Peterlin je na študentski izmenjavi v Franciji in je že več kot en teden v karanteni. Posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat z napisanim namenom izhoda
V Franciji je po najnovejših podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa se še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi, pravi študent mednarodnih odnosov na fakulteti Sciences Po v francoskem Lillu Svit Peterlin. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa; kljub skrb vzbujajočim podatkom o okuženih v Italiji so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku preprosto naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih.
“Še pred dobrim tednom so potekali protesti v Franciji, parki so pokali po šivih, zanimivost, ki me je presenetila, je, da je v nedeljo (opomba: 15. marca) francoska vlada izvedla vsesplošne županske volitve. Volitve bodo morali ponoviti, ker ne bodo mogli izvesti drugega kroga.”
Francija je zdaj že več kot en teden v karanteni, posamezniki pa morajo, če zapustijo dom, s seboj nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti.
“Gre za certifikat, na katerem označiš namen preživljanja časa zunaj. Lahko greš do zdravnika, v službo, po živila ali opravljaš telesno dejavnost. Pri tej so zdaj dodali omejitev gibanja do največ enega kilometra od doma: pisati mora, kje preživljaš karanteno, ura, ime in razlog odhoda.”
Svit Peterlin živi razpet med Parizom in Lillom, Pariz je zapustil ravno pred uvedbo karantene. “Bilo je čudno, saj ga nisem vajen takšnega. To je bilo mesto duhov, ni bilo ljudi, ni bilo turistov, nikogar ni bilo na ulicah, vse je bilo zaprto. Tudi glavna železniška postaja je bila prazna. Opazi se, da ljudje stojijo na varnostni razdalji.” Kako pa sicer Francozi sprejemajo vse te omejitve?
“Živim s Francozom, Francozinjo in Španko. Francozi so mirni, nočejo tvegati, ne potujejo domov do staršev, cimra Španka pa se je že prejšnji teden odpravila na dvodnevno pot domov, kar se mi zdi v tem stanju zelo nevarno. Tako zanjo kot za njene bližnje.”
Tudi Svit se je odločil, da ne bo potoval domov, ampak bo ostal v Lillu, pravi, da je to pač del njegove Erasmusove izmenjave: “Odločil sem se iz racionalnega razloga, ker nočem ogrožati sebe in domačih. Tveganje, da grem na letališče, sem v stiku s številnimi ljudmi, pridem domov in ne vem, ali sem okužen ter kaj prenesem na domače, je veliko.”
“Predsednik Macron se je premaknil iz liberalnih politik v bolj socialne. Obljubil je, da noben državljan Francije ne bo občutil krize in bo Francija naredila vse, kar mora, da reši položaj. Hkrati je tudi ustavil pokojninsko reformo.”
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno petdeset kilometrov vzhodneje in štiristo metrov nižje ležečega bratca pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Legendarni kitarist Jimi Hendrix se je rodil na današnji dan leta 1942. Njegovo glasbo opisujejo kot pionirsko, eksperimentalno, uničujočo, osvobajajočo, prodorno, vizionarsko.
Ko smo aprila v naši oddaji Nedeljski izlet predstavljali knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini v središču mesta, smo dejali, da v tej specialni knjižnici zbirajo in hranijo dragoceno gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Fond knjižnice obsega več kot 52 tisoč enot. To so knjige, časopisi, dokumentarno gradivo, priročniki, zemljevidi, enciklopedije, letaki … V teh dneh pa nas je presenetila novica, da knjižnico zapirajo za javnost. Peticijo za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino so podpisali številni ugledni posamezniki, poziv pa naslavljajo na ministrstvo za izobraževanje, vlado in državni zbor, pa tudi na vodstvo inštituta. Tatjana Pirc je direktorja Inštituta za novejšo zgodovino Jureta Gašpariča vprašala, zakaj so se odločili, da knjižnico zaprejo za javnost.
Vmesniki med možgani in računalniki se zdijo kot znanstvena fantastika, ki se pojavlja le v medicini. Delno ta trditev drži – v rabo so za zdaj prišli po večini le v medicinske namene, nikakor pa ti vmesniki niso znanstvena fantastika. Raziskovalci jih izpopolnjujejo in iščejo nove načine uporabe, hkrati pa se ukvarjajo tudi z etičnimi vprašanji, ki se nanašajo na zaznavanje naših čustev. O teh dilemah govori dr. Maryam Alimardani z Univerze v Tilburgu.
Godli in govorili smo o tako imenovanih enkratnikih, posrečenčkih. Manj neroden in bolj znan termin za to je "one hit wonders". Skladbe, ki so ostale same na vrhu, čeprav so glasbeniki ustvarjali še dolgo potem.
Dokumentarna razstava Oblečeni spomeniki, nekulturna dediščina obuja spomin na projekt Manekeni, ko je 14. novembra 1997 Marija Mojca Pungerčar v okviru drugega trienala sodobne umetnosti U3 oblekla šestnajst ljubljanskih spomenikov, ki so jim sešili obleke po merah. Oblečeni spomenik padlih borcev je predstavljal esperanco, žar obetov v brezbarvni vsakdanjosti, za žensko, ki si drzne upati, Kidričev spomenik pa ekstravaganco, kredibilnost materialov in smel izbor barv za moškega, ki se zna uveljaviti.
Miha Švalj je gostil Slobodana Simiča – Simeta, piranskega raziskovalca in publicista, ki zase pravi, da je preprost in nepopravljiv Pirančan.
Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je edina slovenska ustanova, ki preučuje morje in spremlja njegovo kakovost. Letos praznuje 50 let delovanja, 50 let raziskav, ki nam pomagajo razumeti slovensko morje, njegove prebivalce, vidne in nevidne, in številne procese v morju. "Prehrana 20 % svetovnega prebivalstva temelji na ribah, zato je pomembno, da vemo, kaj vse je v njih. Zaradi dobrih hranil, ki jih tovrstna hrana vsebuje, pa poraba rib celo narašča." - dr. Andreja Ramšak
Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je edina slovenska ustanova, ki preučuje morje in spremlja njegovo kakovost. Letos praznuje 50 let delovanja, 50 let raziskav, ki nam pomagajo razumeti slovensko morje, njegove prebivalce, vidne in nevidne, in številne procese v morju. Ta teden smo priča visoki gladini morja. Ali je to nekaj, česar se bomo morali navaditi? "Jaz mislim, da ja. Na žalost. Globalne študije nakazujejo, da če se bomo zelo potrudili kot človeštvo, bo rast morske gladine globalno med 30 in 50 centimetri." - ddr. Matjaž Ličer
dr. Lovrenc Lipej je morski biolog. Pravi, da je slovensko morje Noetova barka, saj imamo veliko različnih morskih vrst, a malo primerkov posamezne vrste. Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je edina slovenska ustanova, ki preučuje morje in spremlja njegovo kakovost. Letos praznuje 50 let delovanja, 50 let raziskav, ki nam pomagajo razumeti slovensko morje, njegove prebivalce, vidne in nevidne, in številne procese v morju.
Vodja Morske biološke postaje Piran prof. dr. Patricija Mozetič se je kot se je kot mlada raziskovalka postaji pridružila v devetdesetih letih. Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je edina slovenska ustanova, ki preučuje morje in spremlja njegovo kakovost. Letos praznuje 50 let delovanja, 50 let raziskav, ki nam pomagajo razumeti slovensko morje, njegove prebivalce, vidne in nevidne, in številne procese v morju.
Letošnji festival bo zaznamovala močna slovenska udeležba, v fokusu bo kubanski film 60-ih, z retrospektivo se bodo poklonili režiserki Agnes Varda, ki nas je letos zapustila, v goste pa prihaja tudi kontroverzni ameriški filmar Abel Ferrara. Njegov najnovejši avtobiografski film Tommaso bo ob 19.30 festival tudi odprl.
Novi lastnik Tobačne mesto je Kreativni center Poligon obvestil, da z novim letom z njimi ne bodo podaljšali najemniške pogodbe.
Tla ljubljanskega Kina Šiška bo danes zvečer zatresla nostalgija. Tisti, ki štejete vsaj tri desetletja svojega življenja, se boste zagotovo spomnili dveh bendov, ki jih je takrat - leta 2001 - še glasbena postaja MTV vneto vrtela. Alien Ant Farm so s priredbo komada Smooth Criminal kralja popa Michaela Jacksona dokazali, da zna biti tudi punk rock zabaven in smešen, P. O. D. oziroma Payable on Death pa so s svojo Alive prodrli na ameriško nu metal sceno. Pred večernim koncertom se je s pevcem skupine P. O. D. Sonnyjem Sandovalom srečala Maja Stepančič.
S čim so zaznamovali družbo in kako bi se znašli v današnji? Odgovarja filmski in literani kritik Robert Kuret.
As ti tud not padu? je ponarodela fraza, menda avtorsko delo igralca Bogdana Lubeja, ki je v filmu Ne joči, Peter igral malega, štiriletnega hudomušnega Petra. Film so letos ob stoti obletnici rojstva režiserja Franceta Štiglica digitalno restavrirali in ga bodo v soboto ob 20-ih premierno v digitalni verziji predvajali v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Film, ki je v Štigličevi karieri pomenil prelom nekega zgodovinskega obdobja, saj je bil njegov zadnji partizanski film, je povezal več deset generacij, njegova sporočilnost pa je pomembna tudi v današnjem svetu.
O trabantih in avtomobilski industriji na obeh straneh berlinskega zidu in železne zavese se pogovarjata avtomobilska strokovnjaka Vala 202 Andrej Brglez in Janez Martinčič.
Razmere za begunce in migrante v Bosni in Hercegovini so vse slabše. Najhuje je v neuradnem begunskem taborišču Vučjak, kjer je ta hip približno tisoč ljudi. To področje je občina Bihać letos spomladi namenila za začasno namestitev beguncev in migrantov, ki se zadržujejo na območju mesta in ki niso sprejeti v namestitvene centre, s katerimi upravlja Mednarodna organizacija za migracije. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.
V obdobju med letoma 2010 in 2018 je po podatkih Lovske zveze Slovenije na slovenskih cestah poginilo 46 933 osebkov srnjadi, 1329 jelenjadi, 935 divjih prašičev, 48 gamsov, 65 medvedov, 34 šakalov in 14 volkov. Na dnevni ravni pa uradno povozimo od 15 do 15 živali, neuradno pa še kakšno več. Če ste ob cesti opazili modre odsevnike na količkih, pa vam ni bilo jasno, za kaj gre in čemu so namenjeni, je odgovor preprost. Povezani so s trki vozil z živalmi, ki jih je s širjenjem cestnega omrežja, povečanim prometom, večjim številom avtomobilov in višjimi hitrosti vse več.
Neveljaven email naslov