Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koncertni odri samevajo zaradi prepovedi javnih prireditev
V zadnjih dveh desetletjih, ko je fizične nosilce zvoka nadomestila glasba v digitalni obliki, se je kolesje industrije zavrtelo v smer koncertne produkcije, ki za večino glasbenikov pomeni najpomembnejši vir zaslužka. Zaradi tega se zdi, da so številni v brezizhodnem položaju.
“Vse naložbe v predhodno promocijo so izpuhtele, veliko je še drugih stroškov, recimo vračanje kupnine vstopnic, kupljenih v predprodaji. Velik finančni minus so bili tudi zadnji koncerti, ki so se zgodili pred prepovedjo, saj si obiskovalci že takrat niso upali priti na koncerte. Težko je reči, kako bomo prebrodili to krizo. Če se bo zavlekla v poletje, se lahko zgodi, da ne bo festivalov, ki pomenijo naš največji dohodek. Zelo verjetno bi v tem primeru propadli.” – Črt Batagelj
“Iz teh razmer se lahko razvijeta ustvarjalna žilica in skromna produkcija glasbe, pri čemer dejansko samo neki instrument ustvari razgaljeno pesem, ki lahko prav zaradi tega pritegne. Medtem se je že zgodila preproducirana glasba, ki je postala totalno dolgočasna. Ta stiska ali pa spodbuda kreše ustvarjalne iskre, ki se kar nizajo, kar lahko preverite tudi v skupini na Facebook Glasbeniki in glasbenice v izolaciji.” – Zdenko Matoz
“Morda se sliši sprevrženo, meni je na neki način všeč ta tišina, ki seveda ni nujno tudi mir, zlasti ne notranji mir, ampak vseeno ponuja čas za ustvarjalnost, nove ideje, za premislek, za distanco, za vrednote, pravzaprav za vnovično odkrivanje ljubezni znotraj odnosov.” – Uroš Buh
Celoten odgovor Združenja Sazas lahko preberete na povezavi.
Pri prispevku so sodelovali: predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore, samozaposlen v kulturi s polnim delovnim časom, instrumentalist Jaka Berger, Črt Batagelj – Kulturno društvo Veseli Dihurčki, glasbenik Frank Turner, direktor k. o. IPF Viljem Marjan Hribar, igralec in glasbenik Uroš Buh, novinar Dela Zdenko Matoz, poslovodja Združenja Sazas Marcel Škerjanc, kitarski in bobnarski tehnik ter stage manager Dornik.
Koncertni odri samevajo zaradi prepovedi javnih prireditev
V zadnjih dveh desetletjih, ko je fizične nosilce zvoka nadomestila glasba v digitalni obliki, se je kolesje industrije zavrtelo v smer koncertne produkcije, ki za večino glasbenikov pomeni najpomembnejši vir zaslužka. Zaradi tega se zdi, da so številni v brezizhodnem položaju.
“Vse naložbe v predhodno promocijo so izpuhtele, veliko je še drugih stroškov, recimo vračanje kupnine vstopnic, kupljenih v predprodaji. Velik finančni minus so bili tudi zadnji koncerti, ki so se zgodili pred prepovedjo, saj si obiskovalci že takrat niso upali priti na koncerte. Težko je reči, kako bomo prebrodili to krizo. Če se bo zavlekla v poletje, se lahko zgodi, da ne bo festivalov, ki pomenijo naš največji dohodek. Zelo verjetno bi v tem primeru propadli.” – Črt Batagelj
“Iz teh razmer se lahko razvijeta ustvarjalna žilica in skromna produkcija glasbe, pri čemer dejansko samo neki instrument ustvari razgaljeno pesem, ki lahko prav zaradi tega pritegne. Medtem se je že zgodila preproducirana glasba, ki je postala totalno dolgočasna. Ta stiska ali pa spodbuda kreše ustvarjalne iskre, ki se kar nizajo, kar lahko preverite tudi v skupini na Facebook Glasbeniki in glasbenice v izolaciji.” – Zdenko Matoz
“Morda se sliši sprevrženo, meni je na neki način všeč ta tišina, ki seveda ni nujno tudi mir, zlasti ne notranji mir, ampak vseeno ponuja čas za ustvarjalnost, nove ideje, za premislek, za distanco, za vrednote, pravzaprav za vnovično odkrivanje ljubezni znotraj odnosov.” – Uroš Buh
Celoten odgovor Združenja Sazas lahko preberete na povezavi.
Pri prispevku so sodelovali: predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore, samozaposlen v kulturi s polnim delovnim časom, instrumentalist Jaka Berger, Črt Batagelj – Kulturno društvo Veseli Dihurčki, glasbenik Frank Turner, direktor k. o. IPF Viljem Marjan Hribar, igralec in glasbenik Uroš Buh, novinar Dela Zdenko Matoz, poslovodja Združenja Sazas Marcel Škerjanc, kitarski in bobnarski tehnik ter stage manager Dornik.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo. "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev. "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica
Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.
Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.
Neveljaven email naslov