Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koncertni odri samevajo zaradi prepovedi javnih prireditev
V zadnjih dveh desetletjih, ko je fizične nosilce zvoka nadomestila glasba v digitalni obliki, se je kolesje industrije zavrtelo v smer koncertne produkcije, ki za večino glasbenikov pomeni najpomembnejši vir zaslužka. Zaradi tega se zdi, da so številni v brezizhodnem položaju.
“Vse naložbe v predhodno promocijo so izpuhtele, veliko je še drugih stroškov, recimo vračanje kupnine vstopnic, kupljenih v predprodaji. Velik finančni minus so bili tudi zadnji koncerti, ki so se zgodili pred prepovedjo, saj si obiskovalci že takrat niso upali priti na koncerte. Težko je reči, kako bomo prebrodili to krizo. Če se bo zavlekla v poletje, se lahko zgodi, da ne bo festivalov, ki pomenijo naš največji dohodek. Zelo verjetno bi v tem primeru propadli.” – Črt Batagelj
“Iz teh razmer se lahko razvijeta ustvarjalna žilica in skromna produkcija glasbe, pri čemer dejansko samo neki instrument ustvari razgaljeno pesem, ki lahko prav zaradi tega pritegne. Medtem se je že zgodila preproducirana glasba, ki je postala totalno dolgočasna. Ta stiska ali pa spodbuda kreše ustvarjalne iskre, ki se kar nizajo, kar lahko preverite tudi v skupini na Facebook Glasbeniki in glasbenice v izolaciji.” – Zdenko Matoz
“Morda se sliši sprevrženo, meni je na neki način všeč ta tišina, ki seveda ni nujno tudi mir, zlasti ne notranji mir, ampak vseeno ponuja čas za ustvarjalnost, nove ideje, za premislek, za distanco, za vrednote, pravzaprav za vnovično odkrivanje ljubezni znotraj odnosov.” – Uroš Buh
Celoten odgovor Združenja Sazas lahko preberete na povezavi.
Pri prispevku so sodelovali: predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore, samozaposlen v kulturi s polnim delovnim časom, instrumentalist Jaka Berger, Črt Batagelj – Kulturno društvo Veseli Dihurčki, glasbenik Frank Turner, direktor k. o. IPF Viljem Marjan Hribar, igralec in glasbenik Uroš Buh, novinar Dela Zdenko Matoz, poslovodja Združenja Sazas Marcel Škerjanc, kitarski in bobnarski tehnik ter stage manager Dornik.
Koncertni odri samevajo zaradi prepovedi javnih prireditev
V zadnjih dveh desetletjih, ko je fizične nosilce zvoka nadomestila glasba v digitalni obliki, se je kolesje industrije zavrtelo v smer koncertne produkcije, ki za večino glasbenikov pomeni najpomembnejši vir zaslužka. Zaradi tega se zdi, da so številni v brezizhodnem položaju.
“Vse naložbe v predhodno promocijo so izpuhtele, veliko je še drugih stroškov, recimo vračanje kupnine vstopnic, kupljenih v predprodaji. Velik finančni minus so bili tudi zadnji koncerti, ki so se zgodili pred prepovedjo, saj si obiskovalci že takrat niso upali priti na koncerte. Težko je reči, kako bomo prebrodili to krizo. Če se bo zavlekla v poletje, se lahko zgodi, da ne bo festivalov, ki pomenijo naš največji dohodek. Zelo verjetno bi v tem primeru propadli.” – Črt Batagelj
“Iz teh razmer se lahko razvijeta ustvarjalna žilica in skromna produkcija glasbe, pri čemer dejansko samo neki instrument ustvari razgaljeno pesem, ki lahko prav zaradi tega pritegne. Medtem se je že zgodila preproducirana glasba, ki je postala totalno dolgočasna. Ta stiska ali pa spodbuda kreše ustvarjalne iskre, ki se kar nizajo, kar lahko preverite tudi v skupini na Facebook Glasbeniki in glasbenice v izolaciji.” – Zdenko Matoz
“Morda se sliši sprevrženo, meni je na neki način všeč ta tišina, ki seveda ni nujno tudi mir, zlasti ne notranji mir, ampak vseeno ponuja čas za ustvarjalnost, nove ideje, za premislek, za distanco, za vrednote, pravzaprav za vnovično odkrivanje ljubezni znotraj odnosov.” – Uroš Buh
Celoten odgovor Združenja Sazas lahko preberete na povezavi.
Pri prispevku so sodelovali: predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore, samozaposlen v kulturi s polnim delovnim časom, instrumentalist Jaka Berger, Črt Batagelj – Kulturno društvo Veseli Dihurčki, glasbenik Frank Turner, direktor k. o. IPF Viljem Marjan Hribar, igralec in glasbenik Uroš Buh, novinar Dela Zdenko Matoz, poslovodja Združenja Sazas Marcel Škerjanc, kitarski in bobnarski tehnik ter stage manager Dornik.
V mestni občini Celje si želijo izboljšati povezanost urbanih območij z njihovim zaledjem in s tem zmanjšati prometne zastoje ter izboljšati kakovost življenjskega prostora v urbanih območjih. Tako so v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v mestu pripravili projekt ureditve mreže kolesarskih povezav. 30 kilometrov novih kolesarskih povezav v Celju z ustrezno servisno opremo bo povečalo število kolesarjev in kot pravi Miran Gaberšek, vodja področja urejanja prometa na Mestni občini, tudi povezalo urbana območja z njihovim zaledjem. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija.
Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, ki po nekaj letih predstavlja drugi duet z Jadranko Juras.
Zgodba o tem, kako je Reginald Dwight postal Elton John. In bil v nekem trenutku večji od legendarnih Beatlov.
Dr. Maša Jazbec je pred kratkim doktorirala pri prof. Hirošiju Išiguru, vodilnem svetovnem strokovnjaku za humanoide. V intervjuju za Frekvenco razlaga o zadnjih trendih v svetovni robotiki, robovih odnosa človek-umetna inteligenca, človekovih in robotskih pravicah ... Tudi o tem, ali bodo njene rodne Trbovlje morda nekoč prvo mesto z robotskimi občani. Pogovor je del serije Vala 202 Quo vadis, človek?! Več na: www.val202.si/frekvencax Pogovarjal se je Luka Hvalc
Tomi Meglič ob 20 obletnici Siddhartinega prvenca ID o spominih, mladosti, naivnosti in vzornikih
Goričko v Prekmurju se že lep čas na različne načine upira izumrtju. Zaraščanju krajine in staranju v občini Šalovci že dobro desetletje uspešno kljubuje eko-socialna kmetija Korenika, na kateri dela skoraj 70 ljudi.
V studio smo povabili skupino mladih snovalcev s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je pred dnevi prejela glavno rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za inovativen proces priprave katalizatorjev. Kot pravijo člani skupine, gre za prebojne raziskave, na podlagi katerih se lahko Slovenija vključi v svetovno tekmo na področju alternativnih virov energije in to tekmo tudi vodimo. Zasnovali so nov katalizator za gorivne celice, ki je učinkovitejši in ugodnejši od obstoječih, ob tem pa so odkrili tudi nov postopek za njegovo izdelavo.
Primož Roglič je na drugem kronometru prepričljivo zmagal in se vodilnemu Italijanu Contiju približal na manj kot dve minuti zaostanka v boju za roza majico.
Evrovizija 2019 - bleščice, spektakel, matrica ... Evrovizija 1993 - orkester, evforija, mavrica. Tako se tistega leta spominja takrat dolgolasi in v mavrični suknjič oblečen Cole Moretti, ki je kot frontman 1X benda prvič zastopal samostojno Slovenijo na Evroviziji v Millstreetu na Irskem. Tih deževen dan se je takrat sicer uvrstil na predzadnje, 22. mesto, a je skladba ostala v zavesti Slovencev. Zdi se, da se z njo poistoveti in si jo vrti vsaka generacije, Cole s skladbo ni nikoli obogatel … je zanj največja nagrada, da je skladba všečna, da jo vsi poznajo in da prikliče spomine na tisto lepo, optimistično obdobje.
Darja Švajger je Slovenijo na Evrosongu zastopala dvakrat. Prvič leta 1995 s skladbo Prisluhni mi zasedla sedmo mesto na Evroviziji v Dublinu, drugič leta 1999 v Jeruzalemu s skladbo For A Thousand Years zasedla 11. mesto. Kakšni so spomini in kakšno je bilo življenje po Evroviziji? Več v pogovoru z Andrejem Karolijem.
Dogodek, ob katerem oboževalcem bleščic, pirotehnike in dima zastane dih, je prišel do finalnega večera. 23 kamer, 11 km kablov je potrebnih, da se dogodek prikrade v vsako evropsko vas. Prizorišče letošnje Evrovizije v Tel Avivu so pripravljali 21 dni, vse skupaj pa bodo podrli v treh dneh. Kar dobra prispodoba za medijski pomp, ki se zgradi okrog festivala, a po njem hitro usahne. Ampak danes so pričakovanja velika, finalni večer naj bi spremljalo več kot 200 milijonov ljudi po svetu, neposredno iz Tel Aviva pa se je pred finalnim večerom oglasil tudi Rok Kužel.
Mitja Peček kliče v Cannes, kjer poteka 72. filmski festival. Z Nino Zagoričnik med drugim o najbolj pričakovanih premierah in stanju filma danes.
Moto »sweat, baby, sweat« že več desetletje predstavlja filozofijo benda Repetitor. S prepletom umazanega seksapila, nebrzdane odrske prezence in neizprosnih zvočnih zidov, ki poslušalcem nabijajo kri po žilah, so si Repetitor prislužili status najbolj glasne rokenrol zasedbe Balkana, za katero glave obrača staro in mlado. Dober glas pa pregovorno seže vzdolž in počez po evropski celini, v Rusijo, na Kitajsko in celo do ušes kanadskih Arcade Fire. Repetitor odlikuje njihova nagonska prvinskost, pankerska surovost, nastopaška neposrednost in izrazna avtentičnost. Klara Zupančič se je pogovarjala s pevcem in kitaristom Borisom Vlastelico, ki v triu z Ano-Marijo Cupin in Mileno Milutinović ustvarja že skoraj 15 let.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov