Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koncertni odri samevajo zaradi prepovedi javnih prireditev
V zadnjih dveh desetletjih, ko je fizične nosilce zvoka nadomestila glasba v digitalni obliki, se je kolesje industrije zavrtelo v smer koncertne produkcije, ki za večino glasbenikov pomeni najpomembnejši vir zaslužka. Zaradi tega se zdi, da so številni v brezizhodnem položaju.
“Vse naložbe v predhodno promocijo so izpuhtele, veliko je še drugih stroškov, recimo vračanje kupnine vstopnic, kupljenih v predprodaji. Velik finančni minus so bili tudi zadnji koncerti, ki so se zgodili pred prepovedjo, saj si obiskovalci že takrat niso upali priti na koncerte. Težko je reči, kako bomo prebrodili to krizo. Če se bo zavlekla v poletje, se lahko zgodi, da ne bo festivalov, ki pomenijo naš največji dohodek. Zelo verjetno bi v tem primeru propadli.” – Črt Batagelj
“Iz teh razmer se lahko razvijeta ustvarjalna žilica in skromna produkcija glasbe, pri čemer dejansko samo neki instrument ustvari razgaljeno pesem, ki lahko prav zaradi tega pritegne. Medtem se je že zgodila preproducirana glasba, ki je postala totalno dolgočasna. Ta stiska ali pa spodbuda kreše ustvarjalne iskre, ki se kar nizajo, kar lahko preverite tudi v skupini na Facebook Glasbeniki in glasbenice v izolaciji.” – Zdenko Matoz
“Morda se sliši sprevrženo, meni je na neki način všeč ta tišina, ki seveda ni nujno tudi mir, zlasti ne notranji mir, ampak vseeno ponuja čas za ustvarjalnost, nove ideje, za premislek, za distanco, za vrednote, pravzaprav za vnovično odkrivanje ljubezni znotraj odnosov.” – Uroš Buh
Celoten odgovor Združenja Sazas lahko preberete na povezavi.
Pri prispevku so sodelovali: predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore, samozaposlen v kulturi s polnim delovnim časom, instrumentalist Jaka Berger, Črt Batagelj – Kulturno društvo Veseli Dihurčki, glasbenik Frank Turner, direktor k. o. IPF Viljem Marjan Hribar, igralec in glasbenik Uroš Buh, novinar Dela Zdenko Matoz, poslovodja Združenja Sazas Marcel Škerjanc, kitarski in bobnarski tehnik ter stage manager Dornik.
Koncertni odri samevajo zaradi prepovedi javnih prireditev
V zadnjih dveh desetletjih, ko je fizične nosilce zvoka nadomestila glasba v digitalni obliki, se je kolesje industrije zavrtelo v smer koncertne produkcije, ki za večino glasbenikov pomeni najpomembnejši vir zaslužka. Zaradi tega se zdi, da so številni v brezizhodnem položaju.
“Vse naložbe v predhodno promocijo so izpuhtele, veliko je še drugih stroškov, recimo vračanje kupnine vstopnic, kupljenih v predprodaji. Velik finančni minus so bili tudi zadnji koncerti, ki so se zgodili pred prepovedjo, saj si obiskovalci že takrat niso upali priti na koncerte. Težko je reči, kako bomo prebrodili to krizo. Če se bo zavlekla v poletje, se lahko zgodi, da ne bo festivalov, ki pomenijo naš največji dohodek. Zelo verjetno bi v tem primeru propadli.” – Črt Batagelj
“Iz teh razmer se lahko razvijeta ustvarjalna žilica in skromna produkcija glasbe, pri čemer dejansko samo neki instrument ustvari razgaljeno pesem, ki lahko prav zaradi tega pritegne. Medtem se je že zgodila preproducirana glasba, ki je postala totalno dolgočasna. Ta stiska ali pa spodbuda kreše ustvarjalne iskre, ki se kar nizajo, kar lahko preverite tudi v skupini na Facebook Glasbeniki in glasbenice v izolaciji.” – Zdenko Matoz
“Morda se sliši sprevrženo, meni je na neki način všeč ta tišina, ki seveda ni nujno tudi mir, zlasti ne notranji mir, ampak vseeno ponuja čas za ustvarjalnost, nove ideje, za premislek, za distanco, za vrednote, pravzaprav za vnovično odkrivanje ljubezni znotraj odnosov.” – Uroš Buh
Celoten odgovor Združenja Sazas lahko preberete na povezavi.
Pri prispevku so sodelovali: predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore, samozaposlen v kulturi s polnim delovnim časom, instrumentalist Jaka Berger, Črt Batagelj – Kulturno društvo Veseli Dihurčki, glasbenik Frank Turner, direktor k. o. IPF Viljem Marjan Hribar, igralec in glasbenik Uroš Buh, novinar Dela Zdenko Matoz, poslovodja Združenja Sazas Marcel Škerjanc, kitarski in bobnarski tehnik ter stage manager Dornik.
V začetku sedemdesetih let so krajani na Bizeljskem sami začeli graditi vodovod in ga z leti, glede na potrebe, tudi širili, tako da je danes na lokalno omrežje priključenih že okoli tisoč uporabnikov. Vodovod je do nedavnega upravljala Krajevna skupnost, ki se je izkazala kot dober upravljalec. Zdaj pa je omrežje zadišalo občini, ki si ga je kljub nasprotovanju krajanov – lastnikov enostavno prilastila.
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 duet 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarja dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
S slovenskim reprezentantom in igralcem Miami Heat se je pogovarjal Franci Pavšer.
ob Dylan je končno sprejel Nobelovo nagrado za književnost. To ni spomin na prvi april, ameriški roker, ki je bil za Nobelovega nagrajaneca razglašen oktobra lani, je svojo diplomo in medaljo, potem ko se uradne podelitve ni udeležil, sprejel na zasebni slovenosti v Stockholmu v družbi dvanajstih članov akademije.
Aleksander Iskra je živi detektor za laži. Kako prepozna tihotapca in lažnivca, kaj bi storil z Martinom Krpanom danes in zakaj je zagovornik resnice v pogovoru na Valu 202!
Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija je tudi letos pred kulturnim praznikom predstavilo stanje na področju nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, predvsem ob dejstvu, da Ministrstvo za kulturo pripravlja nov kulturni model. Ob tej priložnosti se je Nataša štefe pogovarjala z Jurijem Krpanom, umetniškim vodjem Galerije Kapelica ter tudi članom upravnega odbora Društva asociacija.
Martin Rees, kozmolog in astrofizik, ki kot lord sedi tudi v zgornjem domu britanskega parlamenta, je bil več let tudi predsednik britanske Kraljeve družbe. Pogosto je premikal meje tega, kaj sodi v znanost. Po prepričanju je ateist, vendar s precej spoštovanja do religije, zaradi česar si je zaslužil kar nekaj očitkov. Zakaj verjame v obstoj multiverzuma, zakaj se boji znanstvenega napredka in kam v našem vesolju bi najraje potoval?
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Toda, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
Ta konec tedna bo v Mariboru že 53. Zlata lisica, ki za Maribor ni le postojanka v karavani smučarskega pokala v alpskem smučanju, ampak je z leti postala nepogrešljiv del identitete mesta in njenih prebivalcev. Pred valovski mikrofon smo ujeli tri, ki so jo spremljali vsak po svoje – Smiljana Pušenjaka, ki je bil kar nekaj let uradni fotograf lisice, Igorja Irgoliča – Furgulo, ki je mestni posebnež in zbiralec, in pa etnologinjo in poznavalko mesta Jernejo Ferlež.
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Za post-praznično vzdušje hranimo še reportažo kolegice Maje Ratej iz cernovskih hodnikov. Torej, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
V petkovem jutranjem žuru v slovo letu 2016 so Miha, Tadej, Mitja in Andrej s poslušalci izbrali alternativno ime meseca decembra, tistega, ki je najbolj odstopal od sicer prevladujočih praks v prazničnem času. To je Silvan Brglez, kovinar z Vranskega, ki je na Facebooku dokazal, da se tudi z nižjo plačo da preživeti praznike v slogu srednjega razreda. Za vsega 99 evrov si je okrog hiše napeljal 179 metrov novoletih lučk, obdaril vse sorodnike, v hladilnik pa zložil nadstandardno količino tatarskega, francoske, kokakole in majoneze. Za nameček je na kuponku uplenil še razvajanje za dva v Atomskih toplicah. Pravi, da je trik v pravi kombinatoriki Alibabe, kuponov, kartic in skrbnega spremljanja akcij.
Petek. Zadnji v letu 2016. Na Valu 202 so igrali Mi2, govorili pa štirje voditelji: Miha, Tadej, Mitja in Andrej.
Neveljaven email naslov