Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koncertni odri samevajo zaradi prepovedi javnih prireditev
V zadnjih dveh desetletjih, ko je fizične nosilce zvoka nadomestila glasba v digitalni obliki, se je kolesje industrije zavrtelo v smer koncertne produkcije, ki za večino glasbenikov pomeni najpomembnejši vir zaslužka. Zaradi tega se zdi, da so številni v brezizhodnem položaju.
“Vse naložbe v predhodno promocijo so izpuhtele, veliko je še drugih stroškov, recimo vračanje kupnine vstopnic, kupljenih v predprodaji. Velik finančni minus so bili tudi zadnji koncerti, ki so se zgodili pred prepovedjo, saj si obiskovalci že takrat niso upali priti na koncerte. Težko je reči, kako bomo prebrodili to krizo. Če se bo zavlekla v poletje, se lahko zgodi, da ne bo festivalov, ki pomenijo naš največji dohodek. Zelo verjetno bi v tem primeru propadli.” – Črt Batagelj
“Iz teh razmer se lahko razvijeta ustvarjalna žilica in skromna produkcija glasbe, pri čemer dejansko samo neki instrument ustvari razgaljeno pesem, ki lahko prav zaradi tega pritegne. Medtem se je že zgodila preproducirana glasba, ki je postala totalno dolgočasna. Ta stiska ali pa spodbuda kreše ustvarjalne iskre, ki se kar nizajo, kar lahko preverite tudi v skupini na Facebook Glasbeniki in glasbenice v izolaciji.” – Zdenko Matoz
“Morda se sliši sprevrženo, meni je na neki način všeč ta tišina, ki seveda ni nujno tudi mir, zlasti ne notranji mir, ampak vseeno ponuja čas za ustvarjalnost, nove ideje, za premislek, za distanco, za vrednote, pravzaprav za vnovično odkrivanje ljubezni znotraj odnosov.” – Uroš Buh
Celoten odgovor Združenja Sazas lahko preberete na povezavi.
Pri prispevku so sodelovali: predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore, samozaposlen v kulturi s polnim delovnim časom, instrumentalist Jaka Berger, Črt Batagelj – Kulturno društvo Veseli Dihurčki, glasbenik Frank Turner, direktor k. o. IPF Viljem Marjan Hribar, igralec in glasbenik Uroš Buh, novinar Dela Zdenko Matoz, poslovodja Združenja Sazas Marcel Škerjanc, kitarski in bobnarski tehnik ter stage manager Dornik.
Koncertni odri samevajo zaradi prepovedi javnih prireditev
V zadnjih dveh desetletjih, ko je fizične nosilce zvoka nadomestila glasba v digitalni obliki, se je kolesje industrije zavrtelo v smer koncertne produkcije, ki za večino glasbenikov pomeni najpomembnejši vir zaslužka. Zaradi tega se zdi, da so številni v brezizhodnem položaju.
“Vse naložbe v predhodno promocijo so izpuhtele, veliko je še drugih stroškov, recimo vračanje kupnine vstopnic, kupljenih v predprodaji. Velik finančni minus so bili tudi zadnji koncerti, ki so se zgodili pred prepovedjo, saj si obiskovalci že takrat niso upali priti na koncerte. Težko je reči, kako bomo prebrodili to krizo. Če se bo zavlekla v poletje, se lahko zgodi, da ne bo festivalov, ki pomenijo naš največji dohodek. Zelo verjetno bi v tem primeru propadli.” – Črt Batagelj
“Iz teh razmer se lahko razvijeta ustvarjalna žilica in skromna produkcija glasbe, pri čemer dejansko samo neki instrument ustvari razgaljeno pesem, ki lahko prav zaradi tega pritegne. Medtem se je že zgodila preproducirana glasba, ki je postala totalno dolgočasna. Ta stiska ali pa spodbuda kreše ustvarjalne iskre, ki se kar nizajo, kar lahko preverite tudi v skupini na Facebook Glasbeniki in glasbenice v izolaciji.” – Zdenko Matoz
“Morda se sliši sprevrženo, meni je na neki način všeč ta tišina, ki seveda ni nujno tudi mir, zlasti ne notranji mir, ampak vseeno ponuja čas za ustvarjalnost, nove ideje, za premislek, za distanco, za vrednote, pravzaprav za vnovično odkrivanje ljubezni znotraj odnosov.” – Uroš Buh
Celoten odgovor Združenja Sazas lahko preberete na povezavi.
Pri prispevku so sodelovali: predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore, samozaposlen v kulturi s polnim delovnim časom, instrumentalist Jaka Berger, Črt Batagelj – Kulturno društvo Veseli Dihurčki, glasbenik Frank Turner, direktor k. o. IPF Viljem Marjan Hribar, igralec in glasbenik Uroš Buh, novinar Dela Zdenko Matoz, poslovodja Združenja Sazas Marcel Škerjanc, kitarski in bobnarski tehnik ter stage manager Dornik.
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Mihi je s poslušalci iskal odgovor na vprašanje kdo je butl in kako lahko butlu pravzaprav lahko še rečemo na lepši način.
Vas živcirajo avtomatski odzivniki? Ste že kdaj bili 17. v čakalni vrsti? Kako bi bilo, če bi telefonski odzivniki govorili resnico? Z Mihijem v jutranjih nebulozah!
V peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu si lahko še vse do 5. aprila ogledate razstavo fotografij, opremljenih z zgodbami o nekdanjem življenju na Ljubljanskem gradu: Mama, a bomo zdaj graščaki? Gre za pripovedi nekdanjih stanovalcev, ki so bili po večini takrat otroci, zato ne preveč grajsko življenje včasih opisujejo lepše, kot je bilo verjetno v resnici.
Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?
Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?
V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.
V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.
Mihi je v torkovem jutru spraševal, kdo je boljši voznik - moški ali ženske?
Aleš Smrekar in Igor Tominec sta se vrnila s SP v alpskem smučanju. Kako je potekalo njuno delo, kako se dopolnjujeta, kako sta se pogovarjala s Tino Maze?
Mihi je v jutranjih nebulozah poslušalce spraševal, na kakšno glasbo žurajo na pustnih karnevalih.
V jutranjih nebulozah se je Mihi spraševal, kdo je dobri sosed? Oziroma, kaj definira dobrega soseda?
Potovanje skozi čas od nekdaj prevzema človeško domišljijo, a kljub številnim, manj ali bolj posrečenim poskusom, ta podvig še nikomur ni uspel. Lahko pa v prihodnost pošiljamo sporočila in predmete. Za to ne potrebujemo zapletene tehnologije in fizikalnih izračunov, temveč le časovno kapsulo, kakršno so nedavno odkrili v Kopru. Stara je 108 let, v zid stare meščanske hiše jo je vgradil Josip Ahtik. A ni edini, ki je uporabil tovrstno komuniciranje. Med koprskimi zidovi lahko odkrijemo marsikaj. Več o tem Matej Rodela.
Starejši in ljudje s spominom vedo povedati, da je zima vsako leto. Zakaj potem taka panika, ko pade sneg?
V jutranjih nebulozah je Mihi spraševal, kakšni so kriteriji, da nekomu za nekaj postanemo nevoščljivi oziroma "fouš". Slišali smo tudi himno foušiji.
Neveljaven email naslov