Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnica Jožica Maučec Zakotnik je bila dolgoletna družinska zdravnica in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delovala je tudi kot programska direktorica Cindi Slovenija. Med drugim je zaslužna za vzpostavitev programa Svit, ki skrbi za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Kaj trenutno neizvajanje preventivnih programov kot sta Zora in Dora pomeni za prihodnost?
Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja, pojasnjuje, da neizvajanje preventivnih programov ni problematično, večje težave imajo tisti, ki imajo kronične bolezni in potrebujejo zdravljenje
Revija Ona je pred dobrim mesecem izbrala ono desetletja. To je postala dolgoletna promotorka preventivnih zdravstvenih programov Jožica Maučec Zakotnik, ki je vpeljala Nacionalni program preventive srčno-žilnih bolezni, iniciirala je “alkoholni zakon”, se lotila prehranske politike in strategije telesne dejavnosti, organizirala presejalni program Zora in zasnovala Doro.
V obdobju epidemije se preventivni programi, kot sta Zora in Dora, programa za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu in dojk, ne izvajajo. Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja, pojasnjuje, da zdajšnje neizvajanje za prihodnost ne pomeni nič groznega, saj se lahko takšni programi prilagodijo glede števila vabljenih in števila pregledov in opozarja, naj se ljudje odzovejo na vabila, ko bodo vanje povabljeni. “Bolj skrb vzbujajoče pa je za tiste, ki že imajo kronične bolezni in morajo biti v bolj pogostem sledenju in zdravljenju, in za tiste, ki imajo že napovedane preglede in operacije. Tukaj je večja skrb, pri preventivnih programih pa bomo nadoknadili.”
“Preventiva, ki jo lahko v teh časih izvajajo ljudje, so večja skrb za zdravo prehrano, veliko gibanja na individualni ravni in skrb za duševno zdravje. To vse je zdaj na mestu, da se v večji meri vključi v naša življenja, ta individualna skrb za svoje zdravje.”
Načrt programa MIRA je, da se službe, kot so pedopsihiatri in klinični psihologi, okrepijo. Že pred krizo je bilo težko dostopati do teh storitev, na začetku epidemije se je zdelo, da tega zdaj sploh ne potrebujemo, zdaj pa se že vidi, da se stiske otrok in družin poglabljajo. “Dogovorili smo se, da se te službe ne bodo zaprle. Čeprav ne morejo priti v individualni stik, so se službe prilagodile in odprle svetovanje na daljavo.”
Zdravstveni domovi so začeli hitro po začetku epidemije ponujati brezplačno svetovanje in razbremenilne pogovore. Seznam telefonskih številk je na voljo tudi na naši spletni strani.
Zdravnica Jožica Maučec Zakotnik je bila dolgoletna družinska zdravnica in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delovala je tudi kot programska direktorica Cindi Slovenija. Med drugim je zaslužna za vzpostavitev programa Svit, ki skrbi za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Kaj trenutno neizvajanje preventivnih programov kot sta Zora in Dora pomeni za prihodnost?
Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja, pojasnjuje, da neizvajanje preventivnih programov ni problematično, večje težave imajo tisti, ki imajo kronične bolezni in potrebujejo zdravljenje
Revija Ona je pred dobrim mesecem izbrala ono desetletja. To je postala dolgoletna promotorka preventivnih zdravstvenih programov Jožica Maučec Zakotnik, ki je vpeljala Nacionalni program preventive srčno-žilnih bolezni, iniciirala je “alkoholni zakon”, se lotila prehranske politike in strategije telesne dejavnosti, organizirala presejalni program Zora in zasnovala Doro.
V obdobju epidemije se preventivni programi, kot sta Zora in Dora, programa za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu in dojk, ne izvajajo. Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja, pojasnjuje, da zdajšnje neizvajanje za prihodnost ne pomeni nič groznega, saj se lahko takšni programi prilagodijo glede števila vabljenih in števila pregledov in opozarja, naj se ljudje odzovejo na vabila, ko bodo vanje povabljeni. “Bolj skrb vzbujajoče pa je za tiste, ki že imajo kronične bolezni in morajo biti v bolj pogostem sledenju in zdravljenju, in za tiste, ki imajo že napovedane preglede in operacije. Tukaj je večja skrb, pri preventivnih programih pa bomo nadoknadili.”
“Preventiva, ki jo lahko v teh časih izvajajo ljudje, so večja skrb za zdravo prehrano, veliko gibanja na individualni ravni in skrb za duševno zdravje. To vse je zdaj na mestu, da se v večji meri vključi v naša življenja, ta individualna skrb za svoje zdravje.”
Načrt programa MIRA je, da se službe, kot so pedopsihiatri in klinični psihologi, okrepijo. Že pred krizo je bilo težko dostopati do teh storitev, na začetku epidemije se je zdelo, da tega zdaj sploh ne potrebujemo, zdaj pa se že vidi, da se stiske otrok in družin poglabljajo. “Dogovorili smo se, da se te službe ne bodo zaprle. Čeprav ne morejo priti v individualni stik, so se službe prilagodile in odprle svetovanje na daljavo.”
Zdravstveni domovi so začeli hitro po začetku epidemije ponujati brezplačno svetovanje in razbremenilne pogovore. Seznam telefonskih številk je na voljo tudi na naši spletni strani.
Največkrat se o Novi Gorici govori kot o mladem mestu, mestu brez zgodovine. Blaž Kosovel, raziskovalec in urednik revije Razpotja je s Potjo po zgodovini mladega mesta to tezo ovrgel. Dokazal je, da ima Nova Gorica bogato mestno zgodovino. Pot, po kateri vodi zainteresirane, ima deset postaj – zadnja je trg Evrope, ki v bistvu predstavlja sedanjost.
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja pri Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (EZTS). Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak se naredi komplementaren projekt.
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov. Z njim se je srečala Nina Zagoričnik.
Odpravili smo se tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic.
V duhu Evropske prestolnice kulture 2025 debatiramo o programu in prostorskih spremembah Nove Gorice. Kakšno dediščino nam bo zapustila? Razmišljamo pa tudi o meji in o Epicentru EPIK. Gostje in gost oddaje: Neda Rusjan Bric, umetniška vodja, Vesna Humar, koodinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, in Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte.
Nina Zgoričnik v družbi arhitektov Tomaža Vuge, rojenega Solkanca, ki je spremljal rojstvo Nove Gorice, in Novogoričana Mihe Rijavca, odkriva zgodovinski razvoj mesta, nove možnosti razvoja in vizijo mladih ustvarjalcev.
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje turistične skupine.
Igorja Saksido odrasli poznajo kot literarnega zgodovinarja, mladi pa ga prej prepoznajo v vlogi predavatelja, ki snov rad kdaj pa kdaj poda v verzih ali zarepa v šolskem učnem načrtu predvidoma pesem. No, marsikdo pa ne ve, da njegove korenine segajo tudi v goriške konce. Zato smo tudi njega vprašali, kako gleda na svoje mesto danes.
Razmišljanje o svojem rojstnem mestu je z nami delila tudi Mojca Širok, dolgoletna novinarka informativnega programa Radiotelevizije Slovenija. Kar 13 let se je javljala kot dopisnica iz Vatikana in Italije, trenutno pa je že drugo leto dopisnica iz Bruslja. Kljub dolgim letom, ki jih je preživela zdoma, se zelo rada spominja kraja, kjer je odraščala. Nova Gorica je njeno mesto.
Nova Gorica je v mladih letih dom predstavljala tudi Ervinu Hladniku Milharčiču, priznanemu novinarju, ki trenutno slovi kot izjemen pisec reportaž za časopisno hišo Dnevnik. V svoji bogati novinarski karieri je poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu, nekaj časa pa je kot novinar deloval v Kairu in nato v Jeruzalemu. Hkrati je eden tistih, ki je lepote Nove Gorice prepoznal šele, ko je obmejno mesto zapustil.
Z velikim mitingom so 13. junija 1948 vzidali temeljni kamen za prvi nov objekt v Novi Gorici, štirinadstropni stanovanjski blok nasproti današnjega doma upokojencev. Postopoma so jih na današnji Kidričevi, Trubarjevi in Rutarjevi zgradili deset, že desetletja pa so med Novogoričani znani kot - ruski bloki. In v enem od njih je živel tudi Iztok Mlakar.
Tako se svoje mladosti spominja Igor Vidmar, skorajda vedno v črno oblečen novinar, glasbeni promotor, menedžer, producent, politični aktivist in komentator.
Predstavljajte si mobilno mini pivovarno, ki lahko pripomore k trajnostnemu razvoju gospodarjenja tako, da pot med varilcem piva in njegovim odjemalcem skrajša na približno dva metra. Takšen sistem so razvili v družinskem podjetju Šrkrlj d. o. o. Gosti pogovora so direktor družinskega podjetja Marko Škrlj, dr. Marko Likon, kemijski tehnolog in razvojni inženir v podjetju ter vodja prodaje Uroš Zorn. O procesu superkritične ekstrakcije, trendih izvoza v tujino in dobi, ki jo boste morali počakati, da boste iz svojega pivskega sodčka lahko poskusili hmeljsko stvaritev.
Člani skupine Maneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot.
Odbojkar Črt Bošnjak ter kajakašica in kanuistka na divjih vodah Eva Alina Hočevar opisujeta, kako so se mladi profesionalni športniki znašli v času epidemije, kaj jim je bilo odvzeto in kako usklajujejo obveznosti.
O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
Anja Bukudur in Ivan Mangani sta slovensko-italijanski par, ki je po večletnih preučevanjih pogojev uresničil drzno idejo in v Posočju začel gojiti prvi pravi slovenski žafran pod blagovno znamko žafran Tolmin. Za razliko od spomladanskega žafrana pravi žafran cveti oktobra, ko ročno poberejo in očistijo nitke te najdražje in ene najstarejših začimb na svetu.
Nasilje v Izraelu in Palestini se nadaljuje, diplomati in mednarodna skupnost pozivajo obe strani k prekinitvi ognja, v ozadju in pogosto spregledana pa ostajajo življenja Palestincev na Zahodnem bregu in v Gazi. Z Ano Tasič, ki je kot prostovoljka delovala v palestinskih begunskih taboriščih, se pogovarjamo o žrtvah enega najdlje trajajočih konfliktov, o njenem pogledu na poročanje zahodnih medijev in odzivih na spopade v zadnjih tednih.
Neveljaven email naslov