Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnica Jožica Maučec Zakotnik je bila dolgoletna družinska zdravnica in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delovala je tudi kot programska direktorica Cindi Slovenija. Med drugim je zaslužna za vzpostavitev programa Svit, ki skrbi za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Kaj trenutno neizvajanje preventivnih programov kot sta Zora in Dora pomeni za prihodnost?
Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja, pojasnjuje, da neizvajanje preventivnih programov ni problematično, večje težave imajo tisti, ki imajo kronične bolezni in potrebujejo zdravljenje
Revija Ona je pred dobrim mesecem izbrala ono desetletja. To je postala dolgoletna promotorka preventivnih zdravstvenih programov Jožica Maučec Zakotnik, ki je vpeljala Nacionalni program preventive srčno-žilnih bolezni, iniciirala je “alkoholni zakon”, se lotila prehranske politike in strategije telesne dejavnosti, organizirala presejalni program Zora in zasnovala Doro.
V obdobju epidemije se preventivni programi, kot sta Zora in Dora, programa za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu in dojk, ne izvajajo. Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja, pojasnjuje, da zdajšnje neizvajanje za prihodnost ne pomeni nič groznega, saj se lahko takšni programi prilagodijo glede števila vabljenih in števila pregledov in opozarja, naj se ljudje odzovejo na vabila, ko bodo vanje povabljeni. “Bolj skrb vzbujajoče pa je za tiste, ki že imajo kronične bolezni in morajo biti v bolj pogostem sledenju in zdravljenju, in za tiste, ki imajo že napovedane preglede in operacije. Tukaj je večja skrb, pri preventivnih programih pa bomo nadoknadili.”
“Preventiva, ki jo lahko v teh časih izvajajo ljudje, so večja skrb za zdravo prehrano, veliko gibanja na individualni ravni in skrb za duševno zdravje. To vse je zdaj na mestu, da se v večji meri vključi v naša življenja, ta individualna skrb za svoje zdravje.”
Načrt programa MIRA je, da se službe, kot so pedopsihiatri in klinični psihologi, okrepijo. Že pred krizo je bilo težko dostopati do teh storitev, na začetku epidemije se je zdelo, da tega zdaj sploh ne potrebujemo, zdaj pa se že vidi, da se stiske otrok in družin poglabljajo. “Dogovorili smo se, da se te službe ne bodo zaprle. Čeprav ne morejo priti v individualni stik, so se službe prilagodile in odprle svetovanje na daljavo.”
Zdravstveni domovi so začeli hitro po začetku epidemije ponujati brezplačno svetovanje in razbremenilne pogovore. Seznam telefonskih številk je na voljo tudi na naši spletni strani.
Zdravnica Jožica Maučec Zakotnik je bila dolgoletna družinska zdravnica in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delovala je tudi kot programska direktorica Cindi Slovenija. Med drugim je zaslužna za vzpostavitev programa Svit, ki skrbi za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Kaj trenutno neizvajanje preventivnih programov kot sta Zora in Dora pomeni za prihodnost?
Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja, pojasnjuje, da neizvajanje preventivnih programov ni problematično, večje težave imajo tisti, ki imajo kronične bolezni in potrebujejo zdravljenje
Revija Ona je pred dobrim mesecem izbrala ono desetletja. To je postala dolgoletna promotorka preventivnih zdravstvenih programov Jožica Maučec Zakotnik, ki je vpeljala Nacionalni program preventive srčno-žilnih bolezni, iniciirala je “alkoholni zakon”, se lotila prehranske politike in strategije telesne dejavnosti, organizirala presejalni program Zora in zasnovala Doro.
V obdobju epidemije se preventivni programi, kot sta Zora in Dora, programa za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu in dojk, ne izvajajo. Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja, pojasnjuje, da zdajšnje neizvajanje za prihodnost ne pomeni nič groznega, saj se lahko takšni programi prilagodijo glede števila vabljenih in števila pregledov in opozarja, naj se ljudje odzovejo na vabila, ko bodo vanje povabljeni. “Bolj skrb vzbujajoče pa je za tiste, ki že imajo kronične bolezni in morajo biti v bolj pogostem sledenju in zdravljenju, in za tiste, ki imajo že napovedane preglede in operacije. Tukaj je večja skrb, pri preventivnih programih pa bomo nadoknadili.”
“Preventiva, ki jo lahko v teh časih izvajajo ljudje, so večja skrb za zdravo prehrano, veliko gibanja na individualni ravni in skrb za duševno zdravje. To vse je zdaj na mestu, da se v večji meri vključi v naša življenja, ta individualna skrb za svoje zdravje.”
Načrt programa MIRA je, da se službe, kot so pedopsihiatri in klinični psihologi, okrepijo. Že pred krizo je bilo težko dostopati do teh storitev, na začetku epidemije se je zdelo, da tega zdaj sploh ne potrebujemo, zdaj pa se že vidi, da se stiske otrok in družin poglabljajo. “Dogovorili smo se, da se te službe ne bodo zaprle. Čeprav ne morejo priti v individualni stik, so se službe prilagodile in odprle svetovanje na daljavo.”
Zdravstveni domovi so začeli hitro po začetku epidemije ponujati brezplačno svetovanje in razbremenilne pogovore. Seznam telefonskih številk je na voljo tudi na naši spletni strani.
Deblas/Boginje je avtorska plesno-glasbena predstava treh samosvojih avtoric, plesalke Urške Centa, glasbenice Katje Šulc in avdiovizualne umetnice Kukle. V ospredju predstave so flamenko, ljudska poezija in pa misteriozna romska ženska.
Z izkušenimi lovci na gozdne zaklade smo šli po gobe! Pa ne, da bi v prtljažnik natlačili vse, kar je pognalo. Prekaljeni gobarji pravijo, da je vsaka goba užitna, a so nekatere le enkrat. Hudomušni-čni gobarji pripovedujejo o tajnosti najdišča gob, o človeški požrešnosti in štoravosti, ki se pojavi ob mešanju alkohola s štorovkami.
Organizacije, ki so tako ali drugače povezane z naravo, so se včeraj podpisale pod kodeks z naslovom Obisk v naravi.
Za zvezde po navadi rečemo, da se leskečejo, da se bleščijo, da migotajo … Če vas vprašamo po barvah, bi najbrž rekli, da so rumene, da so iskreče slepeče. Lahko pa so tudi modre, rdeče, celo rjave? Kaj pa če bi vas vprašali, kako zvenijo? No, ta izziv smo zastavili članu Big Banda RTV Primožu Fleischmanu, ki je sicer saksofonist, a se odlično znajde tudi na klavirju. Takole se je med različnimi tipi zvezd sprehodil po črno-belih tipkah.
Nadaljujemo serijo uspešnih zgodb z evropskimi sredstvi. Tokrat predstavljamo projekt Zavoda Bob, nevladne organizacije za mlade, ki je s Projektnim učenjem mlajših odraslih dopolnil svoje poslanstvo. Zavod je tudi mladinski center, kjer se mladi neformalno izobražujejo in kjer spodbujajo aktivno udeležbo mladih v družbenem dogajanju že od vsega začetka. Več o projektu je Borisu Žgajnarju povedala soustanoviteljica Zavoda Metka Bahlen Okoli.
Reportaža govori o ženskem spolnem organu, a nikar ne sklepajte prehitrih zaključkov. Debata ni vulgarna, ampak smo se mitov in resnic o ženskem spolnem organu lotili na biološki, zgodovinski in tudi filozofski način. Namreč, veliko je zmotnih prepričanj o tem, kaj je ženski spolni organ – na primer zakaj vagina ni enako vulva. Govor je tudi o tem, zakaj so v preteklosti – nekje pa tudi še danes – dojemali menstruacijo kot nekaj gnusnega, zakaj je bil ženski orgazem sopomenka za čarovništvo in zakaj so se v preteklosti z ženskim spolnim organom ukvarjali predvsem moški. Več o tem v pogovoru z Mito Gustinčič Pahor, ki je iz švedščine prevedla knjigo pisateljice Liv Stromquist Prepovedani sad.
Švedska dijakinja Greta Thunberg je ob začetku novega šolskega leta namesto v šolo, zakorakala pred švedski parlament in tam že skoraj mesec dni protestira in opozarja na problem podnebnih sprememb. Na Švedskem, kjer so letos zabeležili rekordno vroče poletje od začetka beleženja pred 262 leti, tem spremembam ne dajejo večjega pomena, pravi, čeprav so sprejeli najbolj ambiciozen zakon, s katerim naj bi do leta 2045 postali brezogljična družba. Greta pravi, da je to prepozno, da se nič ne zgodi brez boja in da lahko že en sam človek povzroči spremembo v družbi. Najprej je začela pri svoji družini, slavna operna pevka in njena mama Malena Ernman se je odpovedala mednarodni karieri, saj bi morala na drugi konec sveta leteti, letalska industrija pa zelo onesnažuje okolje, zdaj pa o svojem boju ozavešča ves svet.
Verjetno je ob informiranju eden od najbolj smiselnih načinov boja proti nestrpnosti in sovražnosti, ali zgolj strahu in nelagodnosti zaradi pomanjkanja izkušenj in pravih informacij, zaradi katerih ljudje iščejo zavetje v Evropi, kultura. Na Dunaju je prejšnji teden potekala že 50. ponovitev izkustveno interaktivne predstave Skozi oči begunca. Predstava ponuja realističen, nazoren in doživljajsko intenziven poskus vživljanja v trpljenje beguncev, ki se odpravljajo v Evropo po balkanski poti.
Na Univerzi Harvard v Združenih državah Amerike so pred dnevi podelili letošnje Ig Nobelove nagrade, ki jih – prav tako kot Nobelove – podeljujejo v več znanstvenih disciplinah, morda zraven tudi dodajo kakšno. Nagrade podeljujejo za nova odkritja v znanosti, le da so podeljevalci toliko bolj pozorni na smešna, zabavna, celo absurdna odkritja, ki te najprej nasmejejo, v naslednjem hipu pa ti dajo misliti. Nekaj tovrstnih odkritij iz preteklosti: matematika izginjanja pene pri pivu, ki ga nalijemo v kozarec, raziskava značajskih posebnosti skal, do tega, kako se določene vrste psov orientirajo po Mlečni cesti, do iznajdbe budilke, ki ti potuje po prostoru, ko zvoni, da je učinek bujenja še boljši …
Prva v seriji je Park Škocjanske jame, ki obsega celoten sistem Škocjanskih jam, s pokrajino neposredno nad jamami in vasmi Matavun, Škocjan in Betanja. Čeprav je še do nedavnega park sodil med demografsko in gospodarsko ogrožena območja, so se intenzivno vključevali v različne mednarodne povezave in danes predstavljajo pomembno vlogo pri sooblikovanju kakovostnega ekonomskega razvoja.
Potem ko smo 60 let plastiko izvažali v oceane, je zdaj čas, da jo začnemo od tam jemati tudi nazaj. Po petih letih raziskav in testiranj, ki so potekala v okviru projekta nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp, je iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju. Njen cilj je otok plastične nesnage, velik kot Francija, Nemčija in Španija skupaj, v petih letih pa ga želijo zmanjšati za polovico. Pogovarjali smo se z enim od članov zagnane nizozemsko-ameriške ekipe.
Kako zjutraj kupiti živila in se pri tem izogniti embalaži, vrečkam za sadje, vrečkam za zelenjavo, vrečkam za vrečke? Kako nakupovati tako, da ne smetiš? Če želimo proizvesti malo ali celo blizu nič odpadkov, moramo biti predvsem organizirani, je pri sebi ugotovila Sabina Čarman, ki je spremenila življenjski slog. V klasični trgovini z živili kupuje le občasno, ko v svojo vrečko, narejeno iz zavese, položi sadje in zelenjavo, v posodo, ki jo prinese s seboj, salamo in sir. Ne more pa kupiti jogurtov ali masla. Foto: GZS, Zbornica komunalnega gospodarstva
Prvi posredovalci, pri nas so to prostovoljni gasilci, ki pridobijo posebno licenco za t.i. prve posredovalce, postajajo vse pomembnejši člen pri reševanju oseb s srčnim zastojem ali drugimi življenjsko ogrožajočimi stanji. Prostovoljcev, ki so pogosto prvi pri takem človeku, je vse več, zdaj pa bodo svoje izkušnje prvič izmenjali na srečanju v Kranju.
Definicija o tem, kdo je pismen in kdo ne, se je z leti širila. Ni dovolj, da besedilo znamo prebrati, treba ga je tudi razumeti. O funkcionalni in drugih vidikih pismenosti razmišlja Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta.
8. september je svetovni dan pismenosti, ki ga po vsem svetu obeležujemo že dobrega pol stoletja. Definicija, kdo je pismen in kdo ne, se je z leti širila, sploh v zadnjih desetletjih. O funkcionalni ter ostalih vidikih pismenosti pri nas in v svetu pa zdaj več Miha Švalj v pogovoru z raziskovalko Marjeto Doupona s Pedagoškega inštituta, ki je najprej razložila, kako so pismenost pojmovali nekoč in kako jo pojmujemo danes.
Menjale so se države, spreminjale meje, jezik je postal bolj sodoben, železnica in slovesnosti ob odprtju pa so na spremembe bolj odporni. Foto: @slozeleznice
Gibanje Balkan River Defence, katerega glavni protagonist je biolog in nekdanji olimpijec, veslač Rok Rozman, danes začenja že tretje veslanje po balkanskih rekah. Akcija je usmerjena v zaščito še zadnjih "živih" rek v Evropi. Pred začetkom se je Rok javil iz Albanije.
Z dr. Andrejo Žele o členkih: parazitih, ki se obešajo na polnopomenske besede in lahko podtalno manipulirajo s sporočilom.
“Ne pozabi da nismo tu zato, da bi ljubili samo sebe,” pojejo MRFY. Vokalist Gregor Strasbergar pravi, da se plata posluša kot vse do zdaj. “Redkim bo vse všeč na prvo poslušanje, še meni ni! A če si bo posameznik vzel čas, bo našel v pesmih nekaj svojega. Glasba je iskrena, na pladenj dajemo golo resnico. Več se od nas ne more zahtevati, še sami od sebe ne moremo.“ V glasbenem jutru z Andrejem premiera nove skladbe in namigi o dolgometražnem prvencu Story.
Neveljaven email naslov