Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška o tem, kaj iz lastnih izkušenj in izkušenj kolegov izpostavlja kot ključne elemente za uspešno krizno vodenje.
Kriza prinaša velike spremembe tudi v ekosisteme podjetij, saj lahko le tako dvignemo svojo odpornost za prihodnje krize, pojasnjuje Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager
Medeja Lončar je predsednica Združenja Manager, direktorica podjetja Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška. Pravi, da se je v kriznem upravljanju za najpomembnejšo izkazala hitrost odločanja, saj so najlažje prebrodili krizne čase tisti, ki so imeli že pred razglasitvijo epidemije ustanovljene krizne skupine. Pri novih oblikah dela, ki se uveljavljajo v teh časih, je ključno zaupanje v kolektivu, saj je izredno pomembno, da vsakdo prevzame in opravi svojo vlogo.
“Včasih si prav presenečen, ko se izkaže, da nekateri ljudje celo bolje komunicirajo in delajo v kriznih časih.” – Medeja Lončar
“Kot vodje moramo biti empatični do naših zaposlenih, saj se je vsakdo znašel v specifičnem položaju,” razmišlja o vlogi vodij v kriznih časih in dodaja, da kriza prinaša velike spremembe tudi v ekosisteme podjetij, zdajšnji odzivi pa so ključni za odpornost v prihodnjih krizah.
“Imam občutek, da smo pri delu na daljavo veliko bolj učinkoviti. Ampak pomanjkanje socialnih stikov in celodnevno virtualno delo človeka veliko bolj utrudi. Treba bo razmišljati, kako uravnotežiti nove oblike digitalnega dela od doma.”
Podjetja, ki so bila bolj digitalizirana, so se lažje prilagodila na zdravstveno krizo, spet druga so čez noč vzpostavila načine za delo na daljavo. Podjetja, ki krepijo svojo kulturo, pozitivno motivacijo zaposlenih, lažje prenašajo posebne razmere. V krizi se je kot izredno pomembna izkazala solidarnost ljudi, pa tudi organizacije so se začele povezovati med seboj. “Samo vsi skupaj lahko v sodelovanju dosežemo vnovičen zagon gospodarstva.”
Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška o tem, kaj iz lastnih izkušenj in izkušenj kolegov izpostavlja kot ključne elemente za uspešno krizno vodenje.
Kriza prinaša velike spremembe tudi v ekosisteme podjetij, saj lahko le tako dvignemo svojo odpornost za prihodnje krize, pojasnjuje Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager
Medeja Lončar je predsednica Združenja Manager, direktorica podjetja Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška. Pravi, da se je v kriznem upravljanju za najpomembnejšo izkazala hitrost odločanja, saj so najlažje prebrodili krizne čase tisti, ki so imeli že pred razglasitvijo epidemije ustanovljene krizne skupine. Pri novih oblikah dela, ki se uveljavljajo v teh časih, je ključno zaupanje v kolektivu, saj je izredno pomembno, da vsakdo prevzame in opravi svojo vlogo.
“Včasih si prav presenečen, ko se izkaže, da nekateri ljudje celo bolje komunicirajo in delajo v kriznih časih.” – Medeja Lončar
“Kot vodje moramo biti empatični do naših zaposlenih, saj se je vsakdo znašel v specifičnem položaju,” razmišlja o vlogi vodij v kriznih časih in dodaja, da kriza prinaša velike spremembe tudi v ekosisteme podjetij, zdajšnji odzivi pa so ključni za odpornost v prihodnjih krizah.
“Imam občutek, da smo pri delu na daljavo veliko bolj učinkoviti. Ampak pomanjkanje socialnih stikov in celodnevno virtualno delo človeka veliko bolj utrudi. Treba bo razmišljati, kako uravnotežiti nove oblike digitalnega dela od doma.”
Podjetja, ki so bila bolj digitalizirana, so se lažje prilagodila na zdravstveno krizo, spet druga so čez noč vzpostavila načine za delo na daljavo. Podjetja, ki krepijo svojo kulturo, pozitivno motivacijo zaposlenih, lažje prenašajo posebne razmere. V krizi se je kot izredno pomembna izkazala solidarnost ljudi, pa tudi organizacije so se začele povezovati med seboj. “Samo vsi skupaj lahko v sodelovanju dosežemo vnovičen zagon gospodarstva.”
Kaj nas naredi šola, ustanova v kateri preživimo tretjino svojega življenja?
Damjan Zorc z bralci deli življenjske drobce v izjemno zanimivih in povednih zgodbah. Pred začetkom šolskega leta boste lahko prisluhnili pogovoru o spominih na mladost, bralnih navadah in življenjskostilnih priročnikih.
Ameriški garažno bluesovski trio Blues Explosion, ki ga vodi kitarist in pevec Jon Spencer se vrača v Slovenijo. Po plošči Meat And Bone iz leta 2012 so njegovi člani letošnjo pomlad izdali nov album Freedom Tower. Pred ljubljanskim koncertom, ki bo v torek, 1. septembra v Kinu Šiška, se je z Jonom Spencerjem pogovarjal Jernej Vene.
V sredini 80. let prejšnjega stoletja se je na ulicah Comptona, ki so veljale za ene najbolj nevarnih v Ameriki, rodila hip hop skupina, ki je za vedno revolucionirala glasbo. Sedemindvajset let po prvencu Straight Outta Compton skupine N.W.A. bo na velika platna prišel film z enakim naslovom. Andrej Karoli in Boštjan Napotnik o tistih časih, tistih glasbenikih in tisti glasbi.
V sredini 80. let prejšnjega stoletja se je na ulicah Comptona, ki so veljale za ene najbolj nevarnih v Ameriki, rodila hip hop skupina, ki je za vedno revolucionirala glasbo. Sedemindvajset let po prvencu Straight Outta Compton skupine N.W.A. bo na velika platna prišel film z enakim naslovom. Andrej Karoli in Boštjan Napotnik o tistih časih, tistih glasbenikih in tisti glasbi.
Morda je najbolj čudno ime naselja v Sloveniji Čudno selo, ampak verjamemo, da tam niso nič manj pošteni ljudje kot v Pošteni vasi. Kaj počne rit v Ritomečah in v Ritoznoju, ne vemo, vemo pa, da v Zajčjem dolu zajcev ni, pojedle so jih lisice, ki jih poznajo tudi pri Lisjakih. To, da smo našli pot v Rim, niso buče, imamo pa Bučko in Tribuče.
Morda je najbolj čudno ime naselja v Sloveniji Čudno selo, ampak verjamemo, da tam niso nič manj pošteni ljudje kot v Pošteni vasi. Kaj počne rit v Ritomečah in v Ritoznoju, ne vemo, vemo pa, da v Zajčjem dolu zajcev ni, pojedle so jih lisice, ki jih poznajo tudi pri Lisjakih. To, da smo našli pot v Rim, niso buče, imamo pa Bučko in Tribuče.
Minuli teden je na hrvaškem potekal 6. mednarodni festival glasbenih dokumentarnih filmov Solo positivo. Letos je prvič zasedel prostore v Opatiji, kamor se je preselil iz nacionalnega parka Paklenica. Pravijo, da bi Opatija lahko postala hrvaški Cannes in z nekaterimi gosti se je temu približala že letos. Med njimi je bil tudi z oskarjem nagrajeni režiser Malcom Clark.
Aljažev stolp, izjemen kulturni spomenik in nenadomestljiv simbol Slovenije, že 120 let kraljuje na vrhu Triglava, 2864 metrov nad morjem. Ob 120. obletnici postavitve “pleha z dušo” na najvišji točki Slovenije se bo zvrstilo več dogodkov, svojo več kot enoletno popotovanje po slovenskih in obmejnih krajih pa bo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani končala tudi razstava Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!
Bi morala obstajati posebna pinki in širša parkirna mesta za ženske tudi pri nas? O tem je Mihi spraševal poslušalce v torkovih nebulozah.
Socialno ogroženi lahko od danes zaprosijo za odpis dolgov. Največ prosilcev za odpis je bilo v vzhodni Sloveniji, drugod navala ni bilo čutiti.
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je z njim pogovoril Andrej Karoli.
Ker smo že malo pogrešali šolske klopi, smo se tokrat sredi poletja odpravili nazaj v šolo. No, pravzaprav na prav poseben brezplačen tečaj slovenskega jezika za tujce, ki ga vsako sredo ob 17. uri prireja Slovenski turistični informacijski center v Ljubljani, in sicer v sodelovanju z absolventkami Katedre za slovenski jezik na Filozofski fakulteti ter sodelavkami Centrom za slovenščino kot drugi tuji jezik v Ljubljani, tudi našo sogovornico, Tino Toplišek. Miha Pongrac je pokukal v živahno učilnico, v kateri se je ta teden kar trlo tečajnikov, turistov, ki so v Ljubljano dopotovali iz Kanade, Avstralije, Portugalske, Francije in Velike Britanije.
Mihi je v torek zjutraj spraševal: Kako ob vseh fehtajočih na cesti pošteno redistribuirati svojo dobroto? Komu date denar in po kakih kriterijih?
V teh mesecih cveti turizem, gostinci, sploh tisti z lepo urejenimi terasami, si manejo roke, večina nas bo enkrat zdaj izkoristila dopust, mlajši imajo počitnice... in ker je tam, kamor greš počet nič, treba nekaj početi, bomo pili pivo, veslali v kanuju, hodili na vodene oglede znamenitosti in imeli nasploh malce več stika z ljudmi v tako imenovani storitveni industriji. Saj veste, z natakarji, s tistimi puncami, ki vam v gledališču obesijo plašč... Gre za vprašanje našega odnosa do vseh, ki delajo v storitvenih dejavnostih. Na pošti, na banki, na tržnici, ampak predvsem v oštariji. Zanimalo nas je, kaj si mislite o tikanju ljudi v storitveni dejavnosti, katerikoli že, ampak, primarno natakarjev in natakaric. Skoraj gotovo ste tudi že opazili, da do tega vprašanja nimamo vsi enakega odnosa.
Ali so se Grki odločili prav? In kaj se Slovenci lahko naučimo od Grkov? To je Mihi spraševal v torkovih nebulozah.
Natalie Imbruglia začenja svojo svetovno turnejo prihodnji teden na festivalu Pivo in cvetje v Laškem. Z njo se je pogovarjal Tomaž Purkart.
V Nebulozah tokrat o tem, ali se starši zavedate, kaj vaši otroci počnejo na internetu.
Neveljaven email naslov