Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
Jožica Rejec je ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič marca 2016, drugič pa januarja 2018. Nekdanja direktorica podjetja Domel razmišlja o krizah, preizkušnjah ter pomenu sodelovanja in razumevanja zaposlenih
“Priložnost za osebno rast imamo celo življenje in rasti ni brez tega, da ne bi kaj bolelo,” pravi Jožica Rejec, ki je ime tedna Vala 202 postala dvakrat. Nekdanja direktorica podjetja Domel in prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta meni, da smo omejitve in spremembo življenjskega sloga v obdobju koronakrize sprejeli zelo disciplinirano in ne lenarimo preveč, posebej se je izrazila pomembnost osebnih stikov, ki jih zdaj tako rekoč ni, a bomo po njenem za njih še bolj hvaležni, ko bo spet priložnost zanje.
“V tem času smo prišli do celega kupa rešitev, za katere je pred tem kazalo, da niso mogoče.”
Zaposlenim v podjetjih je pomembno zadeve predstaviti jasno, položaja ne smemo olepševati, prav tako vodilni ne smejo pretiravati, saj lahko le tako strah pretvorimo v energijo, saj imamo cilje in tudi zaposleni vidijo luč na koncu tunela: “Pomembno je, da vsakdo pride s predlogom. Da ne jamramo in ne obtožujemo drugih. Tako lahko skupaj najdemo najboljšo rešitev. Treba se je prilagoditi.”
“Če imamo različna stališča in znamo sodelovati, pridemo do najboljših rešitev.”
Pomembno je, da smo potrpežljivi. Jožica Rejec pravi, da se potrpežljivosti uči še zdaj, pri vrtnarjenju, igranju klavirja in učenju francoščine. Dodaja, da je nujno, da je človek hvaležen za tisto, kar ima: “Če vsak dan narediš bilanco tega, kar je bilo ta dan dobro, znaš bolje načrtovati.”
“Modrost je tudi v odrekanju. Če si zelo radoveden, veš, da ne boš mogel videti vseh krajev, preizkusiti vseh svojih idej. Potem izbiraš in si spet hvaležen za tisto, kar ti je uspelo, ali ljudi, ki si jih srečal.”
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
Jožica Rejec je ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič marca 2016, drugič pa januarja 2018. Nekdanja direktorica podjetja Domel razmišlja o krizah, preizkušnjah ter pomenu sodelovanja in razumevanja zaposlenih
“Priložnost za osebno rast imamo celo življenje in rasti ni brez tega, da ne bi kaj bolelo,” pravi Jožica Rejec, ki je ime tedna Vala 202 postala dvakrat. Nekdanja direktorica podjetja Domel in prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta meni, da smo omejitve in spremembo življenjskega sloga v obdobju koronakrize sprejeli zelo disciplinirano in ne lenarimo preveč, posebej se je izrazila pomembnost osebnih stikov, ki jih zdaj tako rekoč ni, a bomo po njenem za njih še bolj hvaležni, ko bo spet priložnost zanje.
“V tem času smo prišli do celega kupa rešitev, za katere je pred tem kazalo, da niso mogoče.”
Zaposlenim v podjetjih je pomembno zadeve predstaviti jasno, položaja ne smemo olepševati, prav tako vodilni ne smejo pretiravati, saj lahko le tako strah pretvorimo v energijo, saj imamo cilje in tudi zaposleni vidijo luč na koncu tunela: “Pomembno je, da vsakdo pride s predlogom. Da ne jamramo in ne obtožujemo drugih. Tako lahko skupaj najdemo najboljšo rešitev. Treba se je prilagoditi.”
“Če imamo različna stališča in znamo sodelovati, pridemo do najboljših rešitev.”
Pomembno je, da smo potrpežljivi. Jožica Rejec pravi, da se potrpežljivosti uči še zdaj, pri vrtnarjenju, igranju klavirja in učenju francoščine. Dodaja, da je nujno, da je človek hvaležen za tisto, kar ima: “Če vsak dan narediš bilanco tega, kar je bilo ta dan dobro, znaš bolje načrtovati.”
“Modrost je tudi v odrekanju. Če si zelo radoveden, veš, da ne boš mogel videti vseh krajev, preizkusiti vseh svojih idej. Potem izbiraš in si spet hvaležen za tisto, kar ti je uspelo, ali ljudi, ki si jih srečal.”
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov