Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
Jožica Rejec je ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič marca 2016, drugič pa januarja 2018. Nekdanja direktorica podjetja Domel razmišlja o krizah, preizkušnjah ter pomenu sodelovanja in razumevanja zaposlenih
“Priložnost za osebno rast imamo celo življenje in rasti ni brez tega, da ne bi kaj bolelo,” pravi Jožica Rejec, ki je ime tedna Vala 202 postala dvakrat. Nekdanja direktorica podjetja Domel in prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta meni, da smo omejitve in spremembo življenjskega sloga v obdobju koronakrize sprejeli zelo disciplinirano in ne lenarimo preveč, posebej se je izrazila pomembnost osebnih stikov, ki jih zdaj tako rekoč ni, a bomo po njenem za njih še bolj hvaležni, ko bo spet priložnost zanje.
“V tem času smo prišli do celega kupa rešitev, za katere je pred tem kazalo, da niso mogoče.”
Zaposlenim v podjetjih je pomembno zadeve predstaviti jasno, položaja ne smemo olepševati, prav tako vodilni ne smejo pretiravati, saj lahko le tako strah pretvorimo v energijo, saj imamo cilje in tudi zaposleni vidijo luč na koncu tunela: “Pomembno je, da vsakdo pride s predlogom. Da ne jamramo in ne obtožujemo drugih. Tako lahko skupaj najdemo najboljšo rešitev. Treba se je prilagoditi.”
“Če imamo različna stališča in znamo sodelovati, pridemo do najboljših rešitev.”
Pomembno je, da smo potrpežljivi. Jožica Rejec pravi, da se potrpežljivosti uči še zdaj, pri vrtnarjenju, igranju klavirja in učenju francoščine. Dodaja, da je nujno, da je človek hvaležen za tisto, kar ima: “Če vsak dan narediš bilanco tega, kar je bilo ta dan dobro, znaš bolje načrtovati.”
“Modrost je tudi v odrekanju. Če si zelo radoveden, veš, da ne boš mogel videti vseh krajev, preizkusiti vseh svojih idej. Potem izbiraš in si spet hvaležen za tisto, kar ti je uspelo, ali ljudi, ki si jih srečal.”
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
Jožica Rejec je ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič marca 2016, drugič pa januarja 2018. Nekdanja direktorica podjetja Domel razmišlja o krizah, preizkušnjah ter pomenu sodelovanja in razumevanja zaposlenih
“Priložnost za osebno rast imamo celo življenje in rasti ni brez tega, da ne bi kaj bolelo,” pravi Jožica Rejec, ki je ime tedna Vala 202 postala dvakrat. Nekdanja direktorica podjetja Domel in prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta meni, da smo omejitve in spremembo življenjskega sloga v obdobju koronakrize sprejeli zelo disciplinirano in ne lenarimo preveč, posebej se je izrazila pomembnost osebnih stikov, ki jih zdaj tako rekoč ni, a bomo po njenem za njih še bolj hvaležni, ko bo spet priložnost zanje.
“V tem času smo prišli do celega kupa rešitev, za katere je pred tem kazalo, da niso mogoče.”
Zaposlenim v podjetjih je pomembno zadeve predstaviti jasno, položaja ne smemo olepševati, prav tako vodilni ne smejo pretiravati, saj lahko le tako strah pretvorimo v energijo, saj imamo cilje in tudi zaposleni vidijo luč na koncu tunela: “Pomembno je, da vsakdo pride s predlogom. Da ne jamramo in ne obtožujemo drugih. Tako lahko skupaj najdemo najboljšo rešitev. Treba se je prilagoditi.”
“Če imamo različna stališča in znamo sodelovati, pridemo do najboljših rešitev.”
Pomembno je, da smo potrpežljivi. Jožica Rejec pravi, da se potrpežljivosti uči še zdaj, pri vrtnarjenju, igranju klavirja in učenju francoščine. Dodaja, da je nujno, da je človek hvaležen za tisto, kar ima: “Če vsak dan narediš bilanco tega, kar je bilo ta dan dobro, znaš bolje načrtovati.”
“Modrost je tudi v odrekanju. Če si zelo radoveden, veš, da ne boš mogel videti vseh krajev, preizkusiti vseh svojih idej. Potem izbiraš in si spet hvaležen za tisto, kar ti je uspelo, ali ljudi, ki si jih srečal.”
Današnji namig na repu poletja vam bo zaupala Maša Pelko, filozofinja, dramatičarka in režiserka, letošnja nagrajenka za najboljšega mladega dramatika na Tednu slovenske drame.
Marcello in Fabrizio sta italijanska študenta medicine, ki sta bila pol leta na študentski izmenjavi v Ljubljani. Pravita, da je Ljubljana skoraj preveč urejena, ljudje pa upoštevamo pravila, kar je ravno obratno od njunega rodnega Palerma na Siciliji. Tam rdeča luč na semaforju ne pomeni nič, prehod za pešce tudi ne, kolesarskih stez pa tudi ne poznajo. Pravita, da je študij medicine v Sloveniji boljši, ker sta se lahko “dotikala pacientov”, v Palermu je namreč poudarek na teoriji, skoraj nič na praksi. Srečali smo ju na poti domov na letališču v Trstu - zakaj nista potovala iz Ljubljane? Ker so povezave z Italijo slabe oziroma jih sploh ni. Več o Sloveniji, Palermu, italijanski desni vladi, zavajajočih zdravstvenih trditvah in o glasbi, zaradi katere smo ju tudi opazili na letališču, saj sta igrala kitaro in prepevala, pa sta povedala v oddaji Prihodi/Odhosi.
Minulo nedeljo je minilo 240 let od prvega vzpona na Triglav in prvopristopniki so takrat Triglavski ledenik zaradi zelene barve firnovega ledu poimenovali zeleni plaz. Na ledeniku so nekoč smučali, tam so prirejali celo republiška smučarska prvenstva. Danes seveda to ni več mogoče, saj se površina ledenika vztrajno manjša. Od prve meritve se je Triglavski ledenik zmanjšal 20-krat po površini in 200-krat po prostornini. V projektu Očistimo gore te dni poteka čistilna akcija ledenika, čisti ga 11 prostovoljcev.
Profesor s katedre za ekologijo in varstvo okolja biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Ivan Kos že od otroštva naprej velik del svojega življenja preživlja tudi v gozdu. Tudi zato svojim študentom predlaga v branje roman Izmael. Gre za prvenec ameriškega pisatelja Daniela Quinna iz leta 1992. Roman je postal svetovna uspešnica in navdih za popularno kulturo. Še pred uradnim izidom je Daniel Quinn prejel štipendijo Teda Turnerja za delo, ki ponuja izvirno in pozitivno rešitev globalnih, še posebej okoljevarstvenih problemov.
Slovenska policija preverja, ali so ljudje dobro opremljeni, se pogovorijo z oskrbniki v kočah, svetujejo in opominjajo. Zadnjih nekaj let opažajo, da hodijo ljudje v gore dobro opremljeni in pripravljeni, še vedno pa se najde kdo, ki želi na Mangart v natikačih. Prav na Mangartu je bila načrtovana ena od zadnjih poletnih preventivnih akcij slovenske policije, druga na Vršiču. Čeprav jo je zagodlo vreme, akciji nista odpadli, saj se najdejo tudi taki, ki si želijo narediti selfi v gorah, pobeljenih s prvim snegom.
Zgodba o neutrudnem češkem tekaču, petkratnem olimpijskem zmagovalcu, ki je med hladno vojno premikal meje železne zavese in povzročal preglavice politikom tako na Zahodu kot na Vzhodu. Žal so bile njegove sanje o prijateljstvu poteptane pod sovjetskimi tanki med invazijo na Češkoslovaško pred 50 leti.
Čeprav je mehanika nikdar ni zanimala in je oče ni prepričal niti v popravljanje kolesa, po poklicu pa je vzgojiteljica, je Marija Lah morala poprijeti za dežnikarski posel. Že skoraj tri desetletja vodi delavnico in trgovinico, brez instagram profila. "Računalnik je čisto zadnja stvar v mojem življenju. Brez mojih rok in brez šivalnega stroja ne gre!"
Kar dva namiga ima za vas stand up komik in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.
Skoraj bi lahko rekli, da že za rep držimo pridevnik “poletni”, v rubriki poletni namig. Danes vam ga bo zaupal stand up komik in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama
Evropska komisija narekuje, da moramo s 1. septembrom opustiti uporabo halogenskih žarnic in jih zamenjati z LED-svetili
Kako se izogniti gnečam pri pridobivanju vozovnice integriranega javnega potniškega prometa?
Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika vam priporoča sprehod ali kolesarjenje ob Kamniški Bistrici.
Sebastian mesec dni potuje po Evropi, končna destinacija je Romunija, iz Slovenije pa je potoval proti Beogradu, udeležil naj bi se namreč festivala trobentačev v Guči. Zdi se mu, da ljudje vedno potujemo v oddaljene dežele, ne da bi se zavedali, da imamo tudi v svoji bližini čudovite kraje. Prihaja iz Bourdeauxa in pravi, da čeprav so vinska dežela, poznajo in pijejo tudi slovenska vina. Učitelj športne vzgoje in trener rokometa se je oglasil v oddaji Prihodi/Odhodi.
Če govorimo o najboljših aktualnih slovenskih pesnikih ne moremo spregledati Esada Babačića. Odrezani od neba je njegova zadnja pesniška zbirka, kjer avtor znova dokazuje, da za nekaj, kar bi bilo lahko zgodba ali cel roman, včasih zadostuje ena sama vrstica. Vseeno pa včasih, svojemu začudenju navkljub, poseže tudi po obširnejših proznih besedilih.
“Sprejemanje preteklosti, soustvarjanje prihodnosti” je krovna tema, pisana druščina iz 27 držav je razpravljala o 14ih izzivih. Od urbanizacije do čebel, od kibernetske varnosti do zmanjševanja porabe alkohola med mladimi, od nelegalne trgovine s človeškimi organi do izkoreninjenja revščine. Čeprav njihove rešitve niso zavezujoče in jih lahko evropski poslanci upoštevajo ali ne, je med udeleženci seje veliko optimizma; ne le glede soočanja s trenutnimi težavami, temveč tudi glede bolj dolgoročne prihodnosti EU.
Ekipa študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani je po skoraj dveh letih dokončala robotsko jadrnico Iris, ki bo v naslednjem letu začela plovbo po Atlantskem oceanu. Z jadrnico tekmujejo na mednarodnem odprtem tekmovanju “Microtransat Challenge”, katerega cilj je prepluti Atlantik z avtonomnim plovilom.
Frančišek Križ je bil najmlajši udeleženec na letošnjih jazz delavnicah na mednarodnem festivalu Jazzinty v Novem mestu. Trobento je začel igrati pri sedmih letih, zdaj je star trinajst, v prihodnje pa si želi igrati v orkestru. “Jazz je glasba, pri kateri moraš razmišljati. House glasbo nastaviš na računalniku in se predvaja, jazz pa igraš sam in improviziraš. Pri jazzu moraš razmišljati o lestvicah.” Frančišek pravi, da ne posluša moderne glasbe, ampak klasično. Večina njegovih sošolcev posluša house muziko, on pa raje kakšno violino. Glasba zanj ne bo samo hobi, rad bi bil glasbenik po poklicu, zato se bo po osnovni šoli vpisal na konzervatorij. “Trenutno se veliko ukvarjam z glasbo, ta mi predstavlja velik del prostega časa. Ne predstavljam si, kako bi preživel brez glasbe.”
Množica ljudi v Sloveniji prebira knjige v okviru bralne značke za odrasle. Ta se je že tako zlila z vsakdanom knjižnic, da smo pozabili, od kod izvira. Ideja o tem, da bi kakovostne knjige načrtno prebirali tudi odrasli, je pred 18. leti zrasla na zeljniku znane ptujske knjižničarke in pripovedovalke pravljic Liljane Klemenčič. Pravljičarka, ki s svojimi pripovedmi navdušuje tako otroke kot odrasle, je tudi pobudnica projekta Pravljice z jogo.
Buden kupec in buden prodajalec morata biti ves čas v pogonu. Spanje je znak šibkosti, zato ni čudno, da želijo ambiciozni posamezniki pripadati tako imenovani nespečni eliti. Toda neodvisni strokovnjak za spanje dr. Neil Stanley opozarja, da še tak superčlovek rabi napajanje, torej zadostno količino spanja. Klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik pojasnjuje, kaj se zgodi, če ne pridobimo zadostne količine kakovostnega spanca in kako ga izboljšati. Kaj pa štetje ovac – pomaga? “Ja, zakaj ne! Gre za preprosto tehniko odvračanja pozornosti od negativnih mislih, ki lahko marsikomu koristi.”
Profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Andrej Bauer vam predlaga branje enega najprepoznavnejših pisateljskih peres 20. stoletja.
Neveljaven email naslov