Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z generalnim direktorjem FURS Petrom Jenkom o deležu samozaposlenih, ki so se odločili za pridobitev izredne pomoči, morebitnih težavah pri njenem pridobivanju in dokazovanju upravičenosti
Pogovor z generalnim direktorjem FURS Petrom Jenkom o deležu samozaposlenih, ki so se odločili za pridobitev izredne pomoči, morebitnih težavah pri njenem pridobivanju in dokazovanju upravičenosti
Prvi rok za oddajo izjave za pridobitev izredne pomoči in oprostitve plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja za samozaposlene, verske uslužbence in kmete je bil 18. april, obrazec pa lahko posamezniki na portalu eDavki oddajo do konca maja. Peter Jenko, generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije, pojasnjuje, da so za zdaj prejeli manj izjav samozaposlenih za pridobitev izredne pomoči, kot so pričakovali, a verjame, da se bo število na koncu približalo predvidenemu: “Predvidevamo, da je del zavezancev od vlaganja izjave odvrnilo tudi to, da bo izjava javno dostopen podatek. V petek bomo seznam upravičencev, ki so oddali vlogo, tudi objavili. Pa tudi bojazen, da bo treba prejeto pomoč vračati.”
“Bolje je prejeti pomoč in jo potem vrniti, kot da je v prvi vrsti sploh ne prejmemo oz. zanjo zaprosimo.”
Veliko je specifičnih primerov, ki se bodo presojali vsak posebej, se pa z novelo, ki jo bo danes obravnavala vlada, pogoji glede obsega poslovanja spreminjajo in obravnavajo tudi mejne primere, zato se bo lahko pomoč zagotovila še večjemu obsegu zavezancev. Zakon je spisan na splošno in vsebuje splošna pravila, zato je nemogoče, da bi v dveh ali treh členih zakonske določbe zavzeli vse posebnosti.
Kaj se zgodi, če je nekdo že oddal izjavo in v njej zaprosil za pomoč za vse tri mesece, potem pa bo maja poslovno uspešen? Se še lahko pravočasno odjavi od prejema pomoči?
“Izjavo je mogoče spremeniti oziroma na neki način popraviti. Upošteva se zadnja izjava. Če je bilo vmes izplačilo že izvedeno, je predvidena možnost, da se FURS obvesti in se prejeta pomoč vrne.”
Se je v zadnjem času odprlo več poti za sivo ekonomijo, samozaposleni prikrivajo svoje prihodke, da lahko pridejo do izredne pomoči?
“Vsak poseg v zakonodajo s seboj prinese tudi negativne posledice. Prepričan sem, da ko bo nekoč vzpostavljeno normalno poslovanje tako z vidika zavezancev kot FURS in nadzora nad poslovanjem in bo mogoče takšne primere tudi zaznati in jih naknadno preveriti.”
Peter Jenko končuje, da bo nadzorniško razmišljanje za nekaj časa treba postaviti v kot in obljublja, da bodo na FURS na vsak način skušali biti življenjski. Po včerajšnjem odprtju nekaterih dejavnosti v storitvenem sektorju pa na finančni upravi že opažajo, da se, potem ko se začnejo ukrepi sproščati, poslovanje hitro dvigne na tisto raven, ki se bila pred njihovo uvedbo.
Pogovor z generalnim direktorjem FURS Petrom Jenkom o deležu samozaposlenih, ki so se odločili za pridobitev izredne pomoči, morebitnih težavah pri njenem pridobivanju in dokazovanju upravičenosti
Pogovor z generalnim direktorjem FURS Petrom Jenkom o deležu samozaposlenih, ki so se odločili za pridobitev izredne pomoči, morebitnih težavah pri njenem pridobivanju in dokazovanju upravičenosti
Prvi rok za oddajo izjave za pridobitev izredne pomoči in oprostitve plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja za samozaposlene, verske uslužbence in kmete je bil 18. april, obrazec pa lahko posamezniki na portalu eDavki oddajo do konca maja. Peter Jenko, generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije, pojasnjuje, da so za zdaj prejeli manj izjav samozaposlenih za pridobitev izredne pomoči, kot so pričakovali, a verjame, da se bo število na koncu približalo predvidenemu: “Predvidevamo, da je del zavezancev od vlaganja izjave odvrnilo tudi to, da bo izjava javno dostopen podatek. V petek bomo seznam upravičencev, ki so oddali vlogo, tudi objavili. Pa tudi bojazen, da bo treba prejeto pomoč vračati.”
“Bolje je prejeti pomoč in jo potem vrniti, kot da je v prvi vrsti sploh ne prejmemo oz. zanjo zaprosimo.”
Veliko je specifičnih primerov, ki se bodo presojali vsak posebej, se pa z novelo, ki jo bo danes obravnavala vlada, pogoji glede obsega poslovanja spreminjajo in obravnavajo tudi mejne primere, zato se bo lahko pomoč zagotovila še večjemu obsegu zavezancev. Zakon je spisan na splošno in vsebuje splošna pravila, zato je nemogoče, da bi v dveh ali treh členih zakonske določbe zavzeli vse posebnosti.
Kaj se zgodi, če je nekdo že oddal izjavo in v njej zaprosil za pomoč za vse tri mesece, potem pa bo maja poslovno uspešen? Se še lahko pravočasno odjavi od prejema pomoči?
“Izjavo je mogoče spremeniti oziroma na neki način popraviti. Upošteva se zadnja izjava. Če je bilo vmes izplačilo že izvedeno, je predvidena možnost, da se FURS obvesti in se prejeta pomoč vrne.”
Se je v zadnjem času odprlo več poti za sivo ekonomijo, samozaposleni prikrivajo svoje prihodke, da lahko pridejo do izredne pomoči?
“Vsak poseg v zakonodajo s seboj prinese tudi negativne posledice. Prepričan sem, da ko bo nekoč vzpostavljeno normalno poslovanje tako z vidika zavezancev kot FURS in nadzora nad poslovanjem in bo mogoče takšne primere tudi zaznati in jih naknadno preveriti.”
Peter Jenko končuje, da bo nadzorniško razmišljanje za nekaj časa treba postaviti v kot in obljublja, da bodo na FURS na vsak način skušali biti življenjski. Po včerajšnjem odprtju nekaterih dejavnosti v storitvenem sektorju pa na finančni upravi že opažajo, da se, potem ko se začnejo ukrepi sproščati, poslovanje hitro dvigne na tisto raven, ki se bila pred njihovo uvedbo.
doc.dr.Marjetka Conradi priproča knjigo Tima Krabbeja- Kolesar (The rider)
Linnea Wartiovaara, devetnajstletna srednješolka iz Finske, se je s prijateljico letos odpravila z vozovnico “Interail” na pot po Evropi. Ena od njunih prvih postaj je bila Ljubljana, ki sta jo spoznavali z “občutkom in počasi”. Ujeli smo ju v parku Tivoli, med ležernim prebiranjem študijske literature in knjige Davida Nichollsa: One day.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Mirjam Gostinčar, socialna delavka in urednica cestnega časopisa Kralji ulice se pri svojem delu srečuje s številnimi oblikami duševnih stisk, ki so pogosto poglobljene še s socialnimi okoliščinami. Zato je med številnimi knjigami, ki jih prebira to poletje, izbrala Jedrt Lapuh Maležič: Težkomentalci, ki na sproščen in humoren način daje uvid v nekoliko manj poznani svet duševnih stisk.
Eva Mladenovič trenutno odkriva skrivnosti Portugalske, saj je na Iberski polotok za eno leto odšla na delo. V Kulturnem društvu Brdo Eva kot flavtistka in članica orkestra ter z izvajanjem vokalnih delavnic že dobrih deset let pomaga ohranjati srbsko kulturno dediščino in z njo seznanja tiste, ki je ne poznajo, ter predaja znanje in pesmi mlajšim rodovom. Poleg pesmi pa pod njene prste vedno znova priroma tudi kaka dobra knjiga. V času, ko je živela v Splitu, je spoznala dela Renata Baretića in se tudi bolje spoznala s hrvaškim jezikom.
Upokojeni vrhovni sodnik Vasilij Vasko Polič je tudi pisatelj, igralec in glasbenik. Napisal je že 23 leposlovnih knjig. V svojih zgodbah združuje erotiko, pravo, politiko, zgodovino, vesolje in še marsikaj. Pogovor z Vaskom Poličem – tudi o popku sveta.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli razstavo TBI: mladi, mesto in dediščina. V središču razstave je Idrija, oziroma, če povemo natančneje, vizije mladih o prihodnosti Idrije. Razstava je rezultat sodelovanja 30-ih mladih v mednarodnem projektu, ki se je povsem praktično lotil izzivov majhnega mesta v prihodnosti.
Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo. Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.
Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, bere predvsem veliko strokovne literature, med ljubšimi žanri za prosti čas pa so že od nekdaj kriminalke. In za svoje priporočilo je izbrala trenutno eno večjih uspešnic tega žanra.
V poletnem času je predvsem pastir. Vroče poletne mesece v mestu je namreč zamenjal za prijetne temperature na Soriški planini, kjer dneve preživlja v družbi svojih 70 krav. Čeprav pravi, da pašnja zahteva celega človeka – vstaja ob 5. uri zjutraj, spat gre po deseti zvečer, pa vmes najde tudi čas za branje. In v branje priporoča avtorja, ki ga je po njegovem mnenju skoraj nemogoče brati.
Dr. Boris Kolar je ekotoksikolog, ki se ukvarja z okoljskimi tveganji. Je pa tudi pisatelj. Njegov prvi roman Iqball hotel, ki je pristal med prvo peterico nominirancev za nagrado Kresnik leta 2009, nas popelje v Afriko, ki je Borisu Kolarju še kako ljuba dežela. Ker zadnja leta, ko ima čas, bolj kot bere piše, je imel pri izbiri knjižnega namiga nekaj zadrege, a na koncu nam je dal tri. In tudi pri teh ni pozabil na Afriko.
Matjaž Manček je pomočnik direktorja za glasbeni program v Kinu Šiška. Na Valu 202 je že predstavljal svoj glasbeni okus, tokrat ponuja poletno branje. Ne mara lahkotnega dopustniškega branja in kljub uporabi e-bralnikov raje prebere knjigo.
Neveljaven email naslov