Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.

Sodobna glasba je med letoma 1960 in 2010 vsebovala tri ključne revolucije, kaže raziskava 17.000 skladb, ki jo je povzel Andrej Karoli

Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi. 

Po vseh trditvah, da se je rokenrol začel leta 1955, so raziskovalci Kraljevega združenja v Veliki Britaniji z različnimi metodologijami in skrbno določenimi parametri prišli do spoznanja, da je očitno zaznana sprememba, tako žanrsko kot vsebinsko, prišla na plan leta 1964. Rdeča nit revolucije – rok. Sicer je bilo leto 1964 diskografsko zelo zanimivo, Bob Dylan je izdal album The Times They Are a-Changin’, v Veliki Britaniji so začeli predvajati televizijsko oddajo Top of the Pops, Beatli so čez lužo gostovali v oddaji Eda Sullivana, zasedba The Rolling Stones je izdala debitantski album, skupina Kinks pa skladbo You Really Got Me. Raziskovalci Kraljevega združenja, ki so za podlago raziskave vzeli Billboardovo lestvico vročih sto, so tudi zaradi vsega omenjenega precej z lahkoto določili leto 1964 za revolucionarno. Navsezadnje jim je pri tem pomagal tudi podatek, da je v Združenih državah 60 odstotkov prodanih plošč izdala skupina The Beatles. In med petimi najuspešnejšimi skladbami tistega leta so bile kar tri skladbe skupine the Beatles. Najbolj I Want To Hold Your Hand. 

Beatli iz leta 1964, ena izmed letnic revolucionarnih premikov v zabavni glasbi, mimogrede, leta 1964 je na festivalu Slovenska popevka prvo nagrado občinstva prejela skladba Poletna noč v izvedbi Marjane Deržaj in Beti Jurković. Vse, kar se je dogajalo v popularni glasbi v naslednjih devetnajstih letih, je bolj ali manj temeljilo na kitarah, torej roku, s postopnim tehnološkim razvojem pa so raziskovalci ugotovili, da je naslednji veliki prevrat sledil leta 1983. Plesna glasba, novi val in pop elektronika zvrsti s specifičnim zvokom, ustvarjenim s prevladujočo uporabo sintetizatorjev, nadomestkov bobnov ter tolkal in neakustičnih instrumentov nasploh, se je v resnici začel že ob prelomu desetletja, rasel in se kalil do trenutka, ko so ga zaznale lestvice. V Sloveniji smo imeli leta 1983 Pop Delavnico, na kateri je strokovna žirija prvo nagrado podelila Benču za skladbo Ob Šanku, občinstvo pa je na prvo mesto uvrstilo skupino Gu Gu in zimzeleno Želim si na Jamajko. Globalno gledano pa je septembra leta 1983 izšla skladba britanske zasedbe Culture Club Karma Chameleon, ki je ob obračunu na začetku naslednjega leta uradno najuspešnejša pop skladba z letnico 1983. 

Če sta prvi dve glasbeni revoluciji posledica kitar in / oziroma elektronike, je tretja t. i. revolucija posledica kulturnih in socialnih preobratov v Združenih državah. Liriko ljubezni in miroljubnega uporništva je zamenjala z vzorci in preprostimi, a čvrstimi ritmi podkrepljena lirika pločnikov in klubov. Pojav in razvoj rapa in žanrov, ki izhajajo iz njega, je, vsaj kar zadeva vpliv na glasbene lestvice, gotovo najbolj revolucionarno obdobje v sodobni zabavni glasbi. Gledano nazaj pri nas vpliva rim še ni bilo, rap je bil le posebnost z druge strani Atlantika. Pri nas so leta 1991 kraljevali člani skupin Pop Design s skladbo Solza in Chateau z Objemi me. Nazaj k revoluciji in rapu. Skupno točko so raziskovalci našli v letnici 1991, ko sicer pogled na lestvice pravi, da je bila najuspešnejša skladba Everything I do I Do it For you Bryana Adamsa, ampak hkrati sta se leta 1991 na lestvicah utrdila rap in hip hop, ki še vedno čakata novo glasbeno revolucijo.