Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Dvanajsti maj je svetovni dan medicinskih sester, ob tej priložnosti pa smo v Dom starejših občanov Ljutomer poklicali Andrejo Bogdan, vodjo negovalnega tima
Zdravstveno osebje epidemijo koronavirusa spremlja v prvi bojni liniji, njihovo življenje se je v zadnjih dveh mesecih zelo spremenilo tako pri opravljanju poklica kot v zasebnem življenju. Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer, pravi, da je bilo naporno, procesi dela so se neprestano spreminjali, prilagajali so se na nove oblike dela, nove prioritete, vsakodnevno so prihajale nove informacije, ki so se razlikovale iz dneva v dan: “Borimo se naprej z novimi izkušnjami, z dodatnimi znanji in seveda spoznanji.”
“Strah pred okužbo in prenosom na naše najbližje je še vedno prisoten. Nekateri med njimi se že od začetka aprila niso vračali v domače okolje. Marsikatera kolegica svojih otrok ni videla že sedem tednov. To je zelo težko, zelo čustveno.”
Specifika domov za starejše je, da je to dom in ne bolnica, se pa v zadnjem času vse bolj opaža trend, da postajajo negovalne bolnišnice: “V domove prihajajo starejši, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno nego. Pri tem se izkaže kadrovska podhranjenost, ne samo pri številu, ampak tudi pri strukturi. Zelo malo imamo diplomiranih medicinskih sester, to je vrzel, na katero se že dolgo opozarja.” V domovih ni štiriindvajseturne prisotnosti zdravnikov, zato je vloga medicinskih sester še toliko pomembnejša, saj je breme na njih in njihovem znanju, da se odzovejo pravi čas.
“Ko se odločiš za ta poklic, sprejmeš določena tveganja, ki jih poklic prinaša. Na koncu te je bolj strah za tvoje najbližje. Ti boš odgovoren, če se jim kaj zgodi, če zbolijo. Ta strah in ta stiska sta v ospredju.”
Današnji dan medicinskega osebja po zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih dni: “V službi bomo ves dan, čaka nas še precej dela. Ampak gremo naprej!”
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Dvanajsti maj je svetovni dan medicinskih sester, ob tej priložnosti pa smo v Dom starejših občanov Ljutomer poklicali Andrejo Bogdan, vodjo negovalnega tima
Zdravstveno osebje epidemijo koronavirusa spremlja v prvi bojni liniji, njihovo življenje se je v zadnjih dveh mesecih zelo spremenilo tako pri opravljanju poklica kot v zasebnem življenju. Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer, pravi, da je bilo naporno, procesi dela so se neprestano spreminjali, prilagajali so se na nove oblike dela, nove prioritete, vsakodnevno so prihajale nove informacije, ki so se razlikovale iz dneva v dan: “Borimo se naprej z novimi izkušnjami, z dodatnimi znanji in seveda spoznanji.”
“Strah pred okužbo in prenosom na naše najbližje je še vedno prisoten. Nekateri med njimi se že od začetka aprila niso vračali v domače okolje. Marsikatera kolegica svojih otrok ni videla že sedem tednov. To je zelo težko, zelo čustveno.”
Specifika domov za starejše je, da je to dom in ne bolnica, se pa v zadnjem času vse bolj opaža trend, da postajajo negovalne bolnišnice: “V domove prihajajo starejši, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno nego. Pri tem se izkaže kadrovska podhranjenost, ne samo pri številu, ampak tudi pri strukturi. Zelo malo imamo diplomiranih medicinskih sester, to je vrzel, na katero se že dolgo opozarja.” V domovih ni štiriindvajseturne prisotnosti zdravnikov, zato je vloga medicinskih sester še toliko pomembnejša, saj je breme na njih in njihovem znanju, da se odzovejo pravi čas.
“Ko se odločiš za ta poklic, sprejmeš določena tveganja, ki jih poklic prinaša. Na koncu te je bolj strah za tvoje najbližje. Ti boš odgovoren, če se jim kaj zgodi, če zbolijo. Ta strah in ta stiska sta v ospredju.”
Današnji dan medicinskega osebja po zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih dni: “V službi bomo ves dan, čaka nas še precej dela. Ampak gremo naprej!”
Dva smučarska skakalca sta v zgodovini olimpijskih iger zmagala na obeh posamičnih tekmah. Simon Ammann je bil za konkurenco premočen v Vancouvru in Salt Lake Cityu, štiri zlate medalje pa ima tudi najuspešnejši skakalec v zgodovini Matti Nyk?nen.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Neveljaven email naslov