Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Dvanajsti maj je svetovni dan medicinskih sester, ob tej priložnosti pa smo v Dom starejših občanov Ljutomer poklicali Andrejo Bogdan, vodjo negovalnega tima
Zdravstveno osebje epidemijo koronavirusa spremlja v prvi bojni liniji, njihovo življenje se je v zadnjih dveh mesecih zelo spremenilo tako pri opravljanju poklica kot v zasebnem življenju. Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer, pravi, da je bilo naporno, procesi dela so se neprestano spreminjali, prilagajali so se na nove oblike dela, nove prioritete, vsakodnevno so prihajale nove informacije, ki so se razlikovale iz dneva v dan: “Borimo se naprej z novimi izkušnjami, z dodatnimi znanji in seveda spoznanji.”
“Strah pred okužbo in prenosom na naše najbližje je še vedno prisoten. Nekateri med njimi se že od začetka aprila niso vračali v domače okolje. Marsikatera kolegica svojih otrok ni videla že sedem tednov. To je zelo težko, zelo čustveno.”
Specifika domov za starejše je, da je to dom in ne bolnica, se pa v zadnjem času vse bolj opaža trend, da postajajo negovalne bolnišnice: “V domove prihajajo starejši, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno nego. Pri tem se izkaže kadrovska podhranjenost, ne samo pri številu, ampak tudi pri strukturi. Zelo malo imamo diplomiranih medicinskih sester, to je vrzel, na katero se že dolgo opozarja.” V domovih ni štiriindvajseturne prisotnosti zdravnikov, zato je vloga medicinskih sester še toliko pomembnejša, saj je breme na njih in njihovem znanju, da se odzovejo pravi čas.
“Ko se odločiš za ta poklic, sprejmeš določena tveganja, ki jih poklic prinaša. Na koncu te je bolj strah za tvoje najbližje. Ti boš odgovoren, če se jim kaj zgodi, če zbolijo. Ta strah in ta stiska sta v ospredju.”
Današnji dan medicinskega osebja po zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih dni: “V službi bomo ves dan, čaka nas še precej dela. Ampak gremo naprej!”
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Dvanajsti maj je svetovni dan medicinskih sester, ob tej priložnosti pa smo v Dom starejših občanov Ljutomer poklicali Andrejo Bogdan, vodjo negovalnega tima
Zdravstveno osebje epidemijo koronavirusa spremlja v prvi bojni liniji, njihovo življenje se je v zadnjih dveh mesecih zelo spremenilo tako pri opravljanju poklica kot v zasebnem življenju. Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer, pravi, da je bilo naporno, procesi dela so se neprestano spreminjali, prilagajali so se na nove oblike dela, nove prioritete, vsakodnevno so prihajale nove informacije, ki so se razlikovale iz dneva v dan: “Borimo se naprej z novimi izkušnjami, z dodatnimi znanji in seveda spoznanji.”
“Strah pred okužbo in prenosom na naše najbližje je še vedno prisoten. Nekateri med njimi se že od začetka aprila niso vračali v domače okolje. Marsikatera kolegica svojih otrok ni videla že sedem tednov. To je zelo težko, zelo čustveno.”
Specifika domov za starejše je, da je to dom in ne bolnica, se pa v zadnjem času vse bolj opaža trend, da postajajo negovalne bolnišnice: “V domove prihajajo starejši, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno nego. Pri tem se izkaže kadrovska podhranjenost, ne samo pri številu, ampak tudi pri strukturi. Zelo malo imamo diplomiranih medicinskih sester, to je vrzel, na katero se že dolgo opozarja.” V domovih ni štiriindvajseturne prisotnosti zdravnikov, zato je vloga medicinskih sester še toliko pomembnejša, saj je breme na njih in njihovem znanju, da se odzovejo pravi čas.
“Ko se odločiš za ta poklic, sprejmeš določena tveganja, ki jih poklic prinaša. Na koncu te je bolj strah za tvoje najbližje. Ti boš odgovoren, če se jim kaj zgodi, če zbolijo. Ta strah in ta stiska sta v ospredju.”
Današnji dan medicinskega osebja po zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih dni: “V službi bomo ves dan, čaka nas še precej dela. Ampak gremo naprej!”
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov