Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica ob ponovnem odprtju šol pravi, da nekateri otroci v času šolanju na daljavo gotovo niso imeli podpore, prave usmeritve in so se na neki način določen čas tudi izgubljali.
V šole so se danes vrnili tudi učenci prve triade osnovnih šol. Kako so drugi prvi šolski dan v tem šolskem letu doživeli učenci, starši in učitelji, smo preverili na Osnovni šoli Škofljica
Danes so se poleg otrok v vrtce, maturantov v srednje šole in gimnazije v šole vrnili učenci prve triade osnovnih šol. Obiskali smo Osnovno šolo Škofljica in preverili utrip drugega prvega šolskega dne v šolskem letu 2019/2020. Razen talnih označb pred šolo nič ne nakazuje na to, da bi se tam kaj bistvenega dogajalo, pa tudi med učenci, učitelji in starši ni čutiti posebnega vznemirjenja.
“Vulkan se je umiril, za mano je neprespana noč. Ko stopiš pred sodelavke in sodelavce, pred učenke in učence, moraš izražati samozavest, mirnost, potrpežljivost, predvsem pa jim moraš dati vedeti, da so dobrodošli in sprejeti ter da smo tukaj in moramo narediti najbolje, kar je mogoče, čeprav so za nami zelo težke in naporne priprave. Najprej za učenke in učence, pa tudi za vse zaposlene in sporočiti staršem, da lahko mirno odidejo v službe. Njihovi otroci so na varnem.” – Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica
Roman Brunšek še dodaja, da otroci niso v zaporu, hitro so razumeli varnostno razdaljo in so nasmejani in veseli, da so se vrnili v šole in se spet srečali s sošolci in učiteljicami: “Otroci se pogovarjajo. Mogoče je še najtežje za učiteljice, ki morajo mimo njih hoditi z maskami, ampak so se številne domislile in si na maske narisale nasmeške, obraze, motive živali.”
Večina otrok na OŠ Škofljica se je vrnitve v šolo razveselila, razmišljali pa so tudi o šolanju na daljavo v preteklih dveh mesecih:
“Šolanje je bilo boljše, kot ko smo bili v šoli. Delo si lahko razporediš in je veliko lažje. Danes mi je bilo težko priti v šolo, a se nisem preveč upirala.”
“Danes je bilo težko vstati, ko je zvonila budilka, ker sem šla spat ob enajstih.”
“Doma je bilo v redu, čeprav smo se veliko prepirali, ker se meni ne da skoraj nič delati. Dolgočasno mi je biti doma. Šole sem se zelo veselila.”
“Šola mi je bila do epidemije zelo dolgočasna, zdaj pa sem bila ‘Juhej, v šolo gremo, končno!’.”
Da so se lahko vsaj nekateri otroci vrnili v šole, so veseli tudi njihovi starši, ki so se morali v preteklih dveh mesecih spremeniti v učitelje, šolske psihologe, kuharice in ravnatelje. Kako pa so o šolanju na daljavo razmišljali starši otrok prve triade?
“Na začetku je bilo sproščeno, potem pa se je zaostrilo. Prve dneve smo mislili, da bo šlo vse zlahka, potem pa se je izkazalo, da ni vse tako enostavno. Smo morali kar precej delati, sploh z drugošolcema. Imam pa še enega fanta, ki je v petem razredu. Bilo je veliko printanja, podajanja navodil, včasih je bilo že kar nekaj slabe volje.”
“Sama sem delala normalno, ker delam v zdravstvu. Mož je delal od doma, smo ga hecali, da je očka samohranilec, ker je moral voditi svojo službo in dva otroka. Zdaj se razmere spreminjajo, bomo pa videli, kako jim bo uspelo upoštevati vse te pogoje NIJZ, ker za moje pojme je to nemogoče narediti v prvi triadi osnovne šole. Pustimo se presenetiti.”
Ravnatelj Roman Brunšek zaključuje: “Tudi če bomo pedagogi nosili maske, se za temi maskami še vedno skrivajo prijazni, srčni in spodbudni nasmehi. Čeprav otrokom ne moremo z mimiko pokazati, se veselimo njihove vrnitve v šolo ali pa z veseljem pričakujemo to vrnitev. Vsem pedagogom, ki so tako dolgo delali na daljavo v težkih pogojih, iskrena hvala, prav tako pa tudi vsem staršem, ki so nas razumeli in podpirali.”
Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica ob ponovnem odprtju šol pravi, da nekateri otroci v času šolanju na daljavo gotovo niso imeli podpore, prave usmeritve in so se na neki način določen čas tudi izgubljali.
V šole so se danes vrnili tudi učenci prve triade osnovnih šol. Kako so drugi prvi šolski dan v tem šolskem letu doživeli učenci, starši in učitelji, smo preverili na Osnovni šoli Škofljica
Danes so se poleg otrok v vrtce, maturantov v srednje šole in gimnazije v šole vrnili učenci prve triade osnovnih šol. Obiskali smo Osnovno šolo Škofljica in preverili utrip drugega prvega šolskega dne v šolskem letu 2019/2020. Razen talnih označb pred šolo nič ne nakazuje na to, da bi se tam kaj bistvenega dogajalo, pa tudi med učenci, učitelji in starši ni čutiti posebnega vznemirjenja.
“Vulkan se je umiril, za mano je neprespana noč. Ko stopiš pred sodelavke in sodelavce, pred učenke in učence, moraš izražati samozavest, mirnost, potrpežljivost, predvsem pa jim moraš dati vedeti, da so dobrodošli in sprejeti ter da smo tukaj in moramo narediti najbolje, kar je mogoče, čeprav so za nami zelo težke in naporne priprave. Najprej za učenke in učence, pa tudi za vse zaposlene in sporočiti staršem, da lahko mirno odidejo v službe. Njihovi otroci so na varnem.” – Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica
Roman Brunšek še dodaja, da otroci niso v zaporu, hitro so razumeli varnostno razdaljo in so nasmejani in veseli, da so se vrnili v šole in se spet srečali s sošolci in učiteljicami: “Otroci se pogovarjajo. Mogoče je še najtežje za učiteljice, ki morajo mimo njih hoditi z maskami, ampak so se številne domislile in si na maske narisale nasmeške, obraze, motive živali.”
Večina otrok na OŠ Škofljica se je vrnitve v šolo razveselila, razmišljali pa so tudi o šolanju na daljavo v preteklih dveh mesecih:
“Šolanje je bilo boljše, kot ko smo bili v šoli. Delo si lahko razporediš in je veliko lažje. Danes mi je bilo težko priti v šolo, a se nisem preveč upirala.”
“Danes je bilo težko vstati, ko je zvonila budilka, ker sem šla spat ob enajstih.”
“Doma je bilo v redu, čeprav smo se veliko prepirali, ker se meni ne da skoraj nič delati. Dolgočasno mi je biti doma. Šole sem se zelo veselila.”
“Šola mi je bila do epidemije zelo dolgočasna, zdaj pa sem bila ‘Juhej, v šolo gremo, končno!’.”
Da so se lahko vsaj nekateri otroci vrnili v šole, so veseli tudi njihovi starši, ki so se morali v preteklih dveh mesecih spremeniti v učitelje, šolske psihologe, kuharice in ravnatelje. Kako pa so o šolanju na daljavo razmišljali starši otrok prve triade?
“Na začetku je bilo sproščeno, potem pa se je zaostrilo. Prve dneve smo mislili, da bo šlo vse zlahka, potem pa se je izkazalo, da ni vse tako enostavno. Smo morali kar precej delati, sploh z drugošolcema. Imam pa še enega fanta, ki je v petem razredu. Bilo je veliko printanja, podajanja navodil, včasih je bilo že kar nekaj slabe volje.”
“Sama sem delala normalno, ker delam v zdravstvu. Mož je delal od doma, smo ga hecali, da je očka samohranilec, ker je moral voditi svojo službo in dva otroka. Zdaj se razmere spreminjajo, bomo pa videli, kako jim bo uspelo upoštevati vse te pogoje NIJZ, ker za moje pojme je to nemogoče narediti v prvi triadi osnovne šole. Pustimo se presenetiti.”
Ravnatelj Roman Brunšek zaključuje: “Tudi če bomo pedagogi nosili maske, se za temi maskami še vedno skrivajo prijazni, srčni in spodbudni nasmehi. Čeprav otrokom ne moremo z mimiko pokazati, se veselimo njihove vrnitve v šolo ali pa z veseljem pričakujemo to vrnitev. Vsem pedagogom, ki so tako dolgo delali na daljavo v težkih pogojih, iskrena hvala, prav tako pa tudi vsem staršem, ki so nas razumeli in podpirali.”
Mamina zgodba: Pismo tebi, ki si rodila mojega sina Interpretira: Eva Longyka Marušič
Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih mojster Vivaldi napisal leta 2050? Umetna inteligenca je ob pomoči znanstvenikov na novo napisala partituro skladbe in v notne zapise vključila predvidene ekstremne spremembe v okolju. Projektu, poimenovanem "The Uncertain Four Seasons", se je pridružil tudi Slovenski mladinski orkester, ki bo poustvaril verzijo Štirih letnih časov, kakšna bi bila, če bi bila leta 2050 napisana na Marshallovih otokih, ki jih že zdaj ogroža dviganje morske gladine. Še več različic z vsega sveta od Afrike do Bangladeša in Evrope pa bomo slišali 1. novembra, v urah pred začetkom letošnje konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26.
Ogenj, voda, zrak in zemlja so štirje elementi, ki jih skupaj povezuje tudi nova 80 km dolga krožna pot v Prekmurju, imenovana GardEN. Povezuje pa tudi obmejno območje Slovenije in Madžarske in na njeni poti se lahko ustavite tudi v krajih, ki morda niso med našimi najbolj znanimi turističnimi destinacijami. Pot je možno prekolesariti, ali se po njej v več etapah odpraviti peš in tudi zato se pot vije mimo različnih ponudnikov namestitvenih kapacitet. V Tešanovcih je taka Panonska vas, prekmurska zgodba na sodoben način, ki si jo je pred osmimi leti zamislil sicer Korošec, ki se, kot pravi, trudi biti Prekmurec, Matevž Kadiš. Če vam na poti GardEN, ki poteka po manj prometnih cestah, vseeno zmanjka energije, pa se lahko ustavite na domačiji Passero pri Jasmini in Tomažu Sotošku. Na domačiji je nekoč gospodaril Jasminin pradedek Joža, najprej so bili pod velbi konji, potem kmetijska mehanizacija, zdaj pa tam diši po čokoladi. Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije.
Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Prva v vrsti je skupnost, ki se je razvila okoli profila Redkobesedno
Poezija skupnosti Redkobesedno v interpretaciji Ivana Lotriča.
12. avgust je od leta 1999 namenjen mladim, saj so ga takrat Združeni narodi razglasili za mednarodni dan mladih. Letošnja tema dneva mladih so trajnostni prehranski sistemi, hkrati pa ta dan izpostavlja tudi pomen vključevanja mladih v procese odločanja. Ob mednarodnem dnevu mladih smo se o stanju mladih v Sloveniji pogovarjali s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Miho Zupančičem.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije. To uokvirja dejstvo, da se v visokošolskih središčih spopadajo s pomanjkanjem kapacitet v študentskih domovih. Največje težave na Primorskem, kjer bi potrebovali najmanj tisoč ležišč več.
Poolimpijski teden zaznamujejo predvsem številni uradni sprejemi za slovenske olimpijce. Tina Šoln je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Mateja Avanza, ustanovitelja in direktorja agencije Sportanzo, nekdanjega direktorja marketinga ter članskih reprezentanc na Košarkarski zvezi Slovenije, sedaj pa delegata pri mednarodni košarkarski zvezi Fiba. Pogovarjala sta se o odnosu države do športa, o tem, zakaj potrebujemo samostojno ministrstvo za šport ter o tem, kaj kdaj in zakaj smejo ali ne smejo politiki komunicirati o športnih uspehih. Foto: Sportanzo
234 znanstvenikov iz 66 držav je včeraj objavilo prvo daljše poročilo o podnebnih spremembah po letu 2014. V skoraj 4000 strani dolgem zapisu Medvladni odbor za podnebne spremembe tako ugotavlja, da čutimo vpliv sprememb pravzaprav po vsem svetu, izračuni pa so pokazali, da ima največ vpliva na podnebne spremembe človek. Več z dr. Lučko Kajfež Bogataj z ljubljanske Biotehniške fakultete.
Medtem število tujih študentov v Nemčiji po krajšem zastoju zaradi pandemije znova strmo narašča, država želi biti privlačna za najboljše z vsega sveta. Več pa iz Berlina Polona Fijavž.
Razmišljanje o vpisu na italijanske univerze se – po navodilih Ministrstva za visoko šolstvo in raziskovanje – začne na spletni strani universitaly.it, ki ponuja pregled univerz, programov, šolnin in pogojev tako v italijanščini kot v angleščini. Tam lahko najdemo tudi okrožnico z navodili, pripravljenimi na pristojnem ministrstvu za mednarodne študente, ki bi v naslednjem akademskem letu radi študirali v Italiji. Pri tem imamo v mislih tiste, ki niso državljani Evropske unije, ne stalno bivajoči v Italiji in niti udeleženci kakšnega od evropskih štipendijskih programov.
Arheološki park v Simonovem zalivu v sebi skriva ostanke vile iz rimskih časov. Na najdišču so na ogled mozaiki in ostanki bivalnih prostorov, ob vhodu pa je postavljen tudi interpretacijski center. V njem obiskovalci s pomočjo interaktivnega zemljevida spoznajo življenje v vili in rimski dobi. Na ogled nas je peljal arheolog Andrej Preložnik.
Butični muzej Izolana - hiša morja je skrit globoko v centru Izole. Ta obmorski kraj velja za ribiško mesto, kjer lahko še danes ob jutrih pri ribičih na pomolu kupimo kakovostne sveže ribe in morske plodove. Po poteh ribiške tradicije, ladjedelništva in ribje predelovalne industrije nas je popeljal vodič Gregor Benčina.
Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije. Lovrenška jezera, nahajališče čizlakita, oplotniški Vintgar je le nekaj zanimivih stvari, ki jih lahko obiščete na turistični destinaciji Rogla - Pohorje. Ena od najbolj priljubljenih pa je gotovo Pot med krošnjami, ki obiskovalce od leta 2019 dobesedno pelje nad krošnje. Lani je pot dobila tudi tobogan in vožnje po njem nikakor ne gre izpustiti.
Tonči Žlogar je nekdanji kapetan slovenske nogometne reprezentance, zdaj pa selektor slovenske reprezentance do 17 let. Odraščal je v Izoli, kjer z družino živi še danes. Kako ga je mesto zaznamovalo? Kam bi popeljal turiste? Kakšno je bilo odraščanje v tem obmorskem mestu?
V deveti epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Tokrat predvsem o tempu življenja. Pričakovali bi, da je na Japonskem izjemno hiter, a ga japonologinja Katarina Petaci primerja s hojo po vrvi. Premikaš se počasi, ampak če narediš eno samo napako, boš padel v globino, kar je velik stres. In vpliva na kakovost življenja. Fenomen inemuri, spanje na delovnem mestu ali v javnosti, ki izvira iz preobremenjenosti, je razširjen povsod, tudi na fakultetah. Med predstavitvijo seminarske naloge se zgodi, da nekateri študenti spijo, tudi profesorji. To je dejansko sprejemljivo, ker s tem pokažeš, da si veliko delal.
Kdo lahko o uspehih naših športnikov objavlja na družabnih omrežjih in kakšna so pravila glede oglaševanja na samih olimpijskih igrah? Kakšne so posebnosti glede oglaševanja na največjem športnem dogodku na svetu? Sogovorniki: - Maja Šorli Jakin, soustanoviteljica in direktorica vsebin v agenciji W3B - mag. Barbara Bejek, nekdanja športna novinarka in ustvarjalka vsebin v agenciji W3B - Matic Švab, Olimpijski komite Slovenije Foto: pixabay.com
V osmi epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Pri razlagi nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da je religija velik del tradicije, kar je opaziti na vsakem koraku. A obenem meni, da tradicija zavira inovacije. Družba ima namreč togo hierarhijo, kar se pozna predvsem pri kakšnih podjetjih, kjer se bolj ceni senioriteta kot pa inovativnost posameznika.
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev.
Verjetno bi se tudi v najhujši vročini precej bolj olimpijsko počutili, če bi lahko v razžarjeni prestolnici našli kakšno rečno kopališče, kot smo jih nekoč že poznali … In ko je že vse v znamenju Tokia, morda bi se tako našli tudi talenti, ki se jim ne bi bilo treba dokazovati zgolj v kratkih bazenih.
Neveljaven email naslov