Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica ob ponovnem odprtju šol pravi, da nekateri otroci v času šolanju na daljavo gotovo niso imeli podpore, prave usmeritve in so se na neki način določen čas tudi izgubljali.

V šole so se danes vrnili tudi učenci prve triade osnovnih šol. Kako so drugi prvi šolski dan v tem šolskem letu doživeli učenci, starši in učitelji, smo preverili na Osnovni šoli Škofljica

Danes so se poleg otrok v vrtce, maturantov v srednje šole in gimnazije v šole vrnili učenci prve triade osnovnih šol. Obiskali smo Osnovno šolo Škofljica in preverili utrip drugega prvega šolskega dne v šolskem letu 2019/2020. Razen talnih označb pred šolo nič ne nakazuje na to, da bi se tam kaj bistvenega dogajalo, pa tudi med učenci, učitelji in starši ni čutiti posebnega vznemirjenja.

“Vulkan se je umiril, za mano je neprespana noč. Ko stopiš pred sodelavke in sodelavce, pred učenke in učence, moraš izražati samozavest, mirnost, potrpežljivost, predvsem pa jim moraš dati vedeti, da so dobrodošli in sprejeti ter da smo tukaj in moramo narediti najbolje, kar je mogoče, čeprav so za nami zelo težke in naporne priprave. Najprej za učenke in učence, pa tudi za vse zaposlene in sporočiti staršem, da lahko mirno odidejo v službe. Njihovi otroci so na varnem.” – Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica

Roman Brunšek še dodaja, da otroci niso v zaporu, hitro so razumeli varnostno razdaljo in so nasmejani in veseli, da so se vrnili v šole in se spet srečali s sošolci in učiteljicami: “Otroci se pogovarjajo. Mogoče je še najtežje za učiteljice, ki morajo mimo njih hoditi z maskami, ampak so se številne domislile in si na maske narisale nasmeške, obraze, motive živali.”

Večina otrok na OŠ Škofljica se je vrnitve v šolo razveselila, razmišljali pa so tudi o šolanju na daljavo v preteklih dveh mesecih:

“Šolanje je bilo boljše, kot ko smo bili v šoli. Delo si lahko razporediš in je veliko lažje. Danes mi je bilo težko priti v šolo, a se nisem preveč upirala.”

“Danes je bilo težko vstati, ko je zvonila budilka, ker sem šla spat ob enajstih.”

“Doma je bilo v redu, čeprav smo se veliko prepirali, ker se meni ne da skoraj nič delati. Dolgočasno mi je biti doma. Šole sem se zelo veselila.” 

“Šola mi je bila do epidemije zelo dolgočasna, zdaj pa sem bila ‘Juhej, v šolo gremo, končno!’.”

Da so se lahko vsaj nekateri otroci vrnili v šole, so veseli tudi njihovi starši, ki so se morali v preteklih dveh mesecih spremeniti v učitelje, šolske psihologe, kuharice in ravnatelje. Kako pa so o šolanju na daljavo razmišljali starši otrok prve triade?

“Na začetku je bilo sproščeno, potem pa se je zaostrilo. Prve dneve smo mislili, da bo šlo vse zlahka, potem pa se je izkazalo, da ni vse tako enostavno. Smo morali kar precej delati, sploh z drugošolcema. Imam pa še enega fanta, ki je v petem razredu. Bilo je veliko printanja, podajanja navodil, včasih je bilo že kar nekaj slabe volje.”

“Sama sem delala normalno, ker delam v zdravstvu. Mož je delal od doma, smo ga hecali, da je očka samohranilec, ker je moral voditi svojo službo in dva otroka. Zdaj se razmere spreminjajo, bomo pa videli, kako jim bo uspelo upoštevati vse te pogoje NIJZ, ker za moje pojme je to nemogoče narediti v prvi triadi osnovne šole. Pustimo se presenetiti.”

Ravnatelj Roman Brunšek zaključuje: “Tudi če bomo pedagogi nosili maske, se za temi maskami še vedno skrivajo prijazni, srčni in spodbudni nasmehi. Čeprav otrokom ne moremo z mimiko pokazati, se veselimo njihove vrnitve v šolo ali pa z veseljem pričakujemo to vrnitev. Vsem pedagogom, ki so tako dolgo delali na daljavo v težkih pogojih, iskrena hvala, prav tako pa tudi vsem staršem, ki so nas razumeli in podpirali.”