Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mateja Vodeb, vodja Službe za dostopnost programov RTV

02.06.2020

Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne.

Vodja Službe za dostopnost programov Mateja Vodeb o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne

Prvi teden v juniju je namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. V zadnjem letu se je povečalo število oddaj, ki so dostopne s tolmačem za gluhe, s podnapisi pa so dosegljive že več kot 20 let, v zadnjem obdobju so jih prilagodili tudi za ljudi z okvaro vida, saj ob pomoči novih tehnologij omogočajo zvočne podnapise in zvočne opise. Na spletu so novice dosegljive v Lahkem branju na portalu dostopno.si.

“Slepi in slabovidni so zvesti poslušalci radia. Vedno, ko pridem h komu na obisk, ima prižgan radio. Imajo pa tudi pravico in željo, da spremljajo televizijo in splet. Na spletu berejo ob pomoči bralnikov zaslona, dobrodošlo pa je tudi, da imajo spletne strani kratek opis slike, da lahko preberejo, kaj je na fotografiji, na grafu.” – Mateja Vodeb

Televizija pa se bralcem z okvaro sluha ali vida prilagaja na različne načine. Slovenija je dežela podnapisov, drugače kot Italija in Nemčija, kjer filme in serije sinhronizirajo. Za ljudi z okvaro vida takšno podnaslavljanje ni prikladno, zato jim ponujajo druge oblike, kot so zvočni podnapisi, zvočni opisi ali kombinacija obojega. Vsak teden na Televiziji Slovenija umestijo dva ali tri filme s takšnimi zvočnimi opisi.  

Kako se vklopijo zvočni podnapisi?

V meniju za jezik izbereš finščino in sprejemnik začne samodejno predvajati drug zvok, pri čemer so združeni osnovni in dodatni zvok, zvočni opisi ali podnapisi. Natančna navodila so na voljo na dostopno.si.

Najbolj iskana storitev so še vedno podnapisi za gluhe in naglušne, dostopni na teletekstu na straneh 771 in 772. To so podnapisi, prek katerih se lahko sledi slovenska govorjena beseda in ne tuja.


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Mateja Vodeb, vodja Službe za dostopnost programov RTV

02.06.2020

Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne.

Vodja Službe za dostopnost programov Mateja Vodeb o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne

Prvi teden v juniju je namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. V zadnjem letu se je povečalo število oddaj, ki so dostopne s tolmačem za gluhe, s podnapisi pa so dosegljive že več kot 20 let, v zadnjem obdobju so jih prilagodili tudi za ljudi z okvaro vida, saj ob pomoči novih tehnologij omogočajo zvočne podnapise in zvočne opise. Na spletu so novice dosegljive v Lahkem branju na portalu dostopno.si.

“Slepi in slabovidni so zvesti poslušalci radia. Vedno, ko pridem h komu na obisk, ima prižgan radio. Imajo pa tudi pravico in željo, da spremljajo televizijo in splet. Na spletu berejo ob pomoči bralnikov zaslona, dobrodošlo pa je tudi, da imajo spletne strani kratek opis slike, da lahko preberejo, kaj je na fotografiji, na grafu.” – Mateja Vodeb

Televizija pa se bralcem z okvaro sluha ali vida prilagaja na različne načine. Slovenija je dežela podnapisov, drugače kot Italija in Nemčija, kjer filme in serije sinhronizirajo. Za ljudi z okvaro vida takšno podnaslavljanje ni prikladno, zato jim ponujajo druge oblike, kot so zvočni podnapisi, zvočni opisi ali kombinacija obojega. Vsak teden na Televiziji Slovenija umestijo dva ali tri filme s takšnimi zvočnimi opisi.  

Kako se vklopijo zvočni podnapisi?

V meniju za jezik izbereš finščino in sprejemnik začne samodejno predvajati drug zvok, pri čemer so združeni osnovni in dodatni zvok, zvočni opisi ali podnapisi. Natančna navodila so na voljo na dostopno.si.

Najbolj iskana storitev so še vedno podnapisi za gluhe in naglušne, dostopni na teletekstu na straneh 771 in 772. To so podnapisi, prek katerih se lahko sledi slovenska govorjena beseda in ne tuja.


01.05.2018

Borut Golob: Dinamit delavstva in kapitalizma

Z balkona je pogled na prepoznavni dimnik nekdanje tovarne ribjih konzerv. Delamaris leta 2018 na slovenski obali nima več proizvodnje, industrijska Izola iz starih časov je res še zgolj v simboliki dimnika. Pisatelj Borut Golob je fizično delo in prekarstvo v delavskem Kranju spoznal že v zgodnji mladosti, zdaj je že nekaj mesecev preseljen ob morje, kjer dela v šoli. Lucidno analizira delavski in gospodarski položaj v Sloveniji in Evropi, nastavlja ogledalo “dobrim turističnim letinam, politiki v službi kapitala, gospodarski rasti kot pesku v oči … Spomni na Louisa Adamiča, “najboljšega slovenskega pisatelja,” ki je pred skoraj 90 leti v ZDA napisal delo Dinamit, neke vrste učbenik razrednega boja, odnosa med delavstvom in kapitalizmom. Pojasni, zakaj ima kapitalizem kot produkcijski način fašizem vgrajen v sebi in zakaj je Adamič, ki je v ZDA emigriral, ko je imel samo 15 let, razumel, da če ljudem ne daš kruha, jim moraš dati sovraštvo. Tudi zato Dinamit začne s citatom Jayja Golda, enega najbolj razvpitih ameriških kapitalistov 19. stoletja: “Pol delavskega razreda lahko najamem za to, da pobijem drugo polovico.”


30.04.2018

1. maj na Valu 202: Dinamit delavstva in kapitalizma

Ob prazniku dela analiziramo aktualne razmere, iščemo tudi primere dobre prakse, ki uspešno prepletajo dobiček in spoštovanje človeka. Realnost mogočega in nemogočega, dinamit delavstva in kapitalizma.


19.04.2018

Notice: HYU

Njegov prvenec nosi naslov You Know I Knew in je lahek uvod v trilogijo albumov. Sledi mu album Made You Make Me, ki ga je izdal pred kratkim.


17.04.2018

Na sceni Alan Jakin Alja Furlan

16. aprila 2018 nas je po dolgi bolezni zapustili imenitni novogoriški kitarist Alan Jakin. V karieri je igral v skupinah Era, Jutro in Go, največji pečat pa je pustil na šestih albumih skupine Avtomobili. Bil je mojster svojega inštrumenta. Z lahkoto ga je obvladoval in ravno tako je tudi komuniciral z vsemi, ki jih je zanimalo, kako ga igrati in kako najti svoj zvok. Lahko zapišem, da je bil Alan Jakin Carlos Santana in Eric Clapton v eni osebi. Ob vsakem srečanju je prisotne navdal z optimizmom in mladostno šegavostjo. Vsem svojcem ekipa Vala 202 izreka iskreno sožalje.


12.04.2018

Notice: Gaja Prestor – To je kar imam

Mlada vsestranska umetnica, ki živi za glasbo, modo, ličenje in ustvarjanje na sploh.


11.04.2018

Kratka diskografija zasedbe Oasis

Bilo je leta 1994, Kurt Cobain je vzel slovo, kariraste srajce so se pobrale v omare in eno izmed dveh glasbenih središč je bilo pripravljeno na nekaj novega. 11. aprila je izšel debitantski posnetek britanske zasedbe Oasis – Supersonic.


08.04.2018

Izvozili smo znanje, ne pa tudi dostojanstva

Orsola de Castro je nekdanja modna oblikovalka, danes aktivistka in soustanoviteljica organizacije za etično in trajnostno modo Fashion Revolution. Prizadeva si za človeške delovne pogoje, dostojno plačilo in trajnostno modo. Pravi, da se je industrija rodila z izkoriščanjem, od zasužnjenih pobiralcev bombaža v Ameriki do izkoriščevalskih tovarn v viktorijanskih časih. Sama je opazovala propad kulturne dediščine v Italiji.


02.04.2018

Državljani sveta Otrokom sveta

Državljani sveta je ustanova, ki še čaka na uraden pečat. Kampanjo Otrokom sveta za pomoč begunskim otrokom na grškem otoku Lezbos pa sta zasnovala Jure Poglajen in David Zorko, ki sta se z begunci na Lezbosu srečala že leta 2015 in jim od takrat tudi nesebično pomagata. Begunske družine z dojenčki zelo potrebujejo otroške vozičke, da bi starši lahko otroke odpeljali na svež zrak, da bi šli po osnovnih nakupih v bližnje naselje ali vsaj za kakšno uro zapustili begunski center. Vozički, ki se zdijo nam nekaj samoumevnega, so beguncem nedosegljivi. Zato želijo Državljani sveta v sodelovanju z Borisom Krabonjo iz društva Upornik zbrati 20 tisoč evrov, s katerimi bodo kupili 300 otroških vozičkov.


25.03.2018

Kakšen zvok ima tišina?

Zvoka ne moremo videti, okusiti, vohati ali čutiti, lahko pa pogosto slišimo tišino. Nekateri pravijo, da je to, da slišimo tišino uspešna zaznava odsotnosti zvoka, ne pa nezmožnost slišanja zvoka. Na Univerzi v Londonu pa so zdaj objavili raziskavo, v kateri so ugotovili, da tišine ne slišijo le sinesteti, ampak tudi mnogi drugi. Pa še to: če opazite, da včasih slišite svoje misli, nimate shizofrenije. In če se vam včasih v glavi vrti komad, ki vam “ne gre iz glave”, ste v dobri družbi. Voditelj ameriškega podkasta RadioLab Jad Abumrad se je preizkusil, za uro se je usedel gluho sobo in stvari so se hitro zasukale. Čeprav je bila tišina, je Abumrad v nekem trenutku slišal komad Everywhere skupine Fleetwood Mac. Po petih minutah je slišal še brnenje čebel, pihanje vetra, pa zvok sirene. V sobi je bila tišina, v njegovi glavi pa več kot očitno ne. Kaj pa vaša glava – je tiha ali glasna? Foto: Flickr/ALwinDigital (CC)


17.03.2018

Zadnji obrok na smrt obsojenih zapornikov

Fotograf Henry Hargreaves uprizarja zadnje obroke pred usmrtitvijo: od ene same nerazkoščičene olive do vedra ocvrtega piščanca. Po podatkih organizacije Amnesty International so v letu 2016 smrtno kazen izrekli v 55-ih državah. Z obglavljanjem, obešanjem, smrtonosno injekcijo ali ustrelitvijo. Če se vam že ob omembi obrača želodec, si predstavljajte, da bi morali pred smrtjo naročiti zadnji obrok.


15.03.2018

Kako je Ledena v izvedbi Koala Voice postala razredna himna

Nekatere pesmi se pojavijo in hitro pozabijo. Nekatere vztrajajo dlje, komu med nami pomenijo nekaj več, so za posebne priložnosti, vračajo v trenutke, pričarajo spomine in občutja. So pa tudi sodobne pesmi, ki postanejo neformalne himne.


10.03.2018

Stresna služba povzroča sive lase

Vojni veterani pripovedujejo srhljive zgodbe o vojakih, ki so osiveli zaradi strahu, čez noč naj bi osivela tudi francoska kraljica Marija Antoaneta, ko je v ječi čakala na usmrtitev z giljotino. O sivenju zaradi šoka in normalnemu procesu staranja z nevrologom dr. Zvezdanom Pirtoškom in dermatologom dr. Davidom Fisherjem s harvardske medicinske šole.


03.03.2018

Pasjeljubci bolj ekstrovertirani, lastniki mačk bolj liberalni

Mačka ali pes? Povej mi, katero žival imaš raje, in povem ti, kakšen si! Raziskovalka dr. Mikel Delgado z Veterinarske fakultete Univerze Kalifornije v Davisu pravi, da so si lastniki mačk in psov osebnostno zelo različni.


01.03.2018

Notice 1.3.

Iskrenost je prav gotovo ena od odlik Anje Baš, katere skladba Vse OK je še zadnja izbranka razpisa Imamo novo glasbo.


24.02.2018

Sindrom strtega srca

Ko metulji odletijo in ostanejo gosenice, nastopi sindrom bolečega želodca in strtega srca. Zakaj boli in kako ga zaceliti? O tem z Robertom Emeryjem, doktorjem psihologije in profesorjem na Univerzi Virginije v Združenih državah Amerike.


21.02.2018

Radijska manipulacija: Marjan Šarec favorit šova Nov obraz ima tvoj glas

V radijski manipulaciji nastopa Marjan Šarec, vodilna osebnost v resničnostnem šovu Nov obraz ima tvoj glas. Z gostom o ljubezni do glasbe in petja, drugih tekmovalcih in zmagovalni strategiji, pa tudi o morebitnem nastopu na Evroviziji!


18.02.2018

Nagrajen si za to, da ne počneš ničesar

V državi, ki ima skoraj 100-odstotno internetno pokritost, iščejo načine, kako se odklopiti od elektronskih naprav. S sporočilom, da svojim možganom privoščimo oddih od vseh mogočih informacij, zato v Južni Koreji vsako leto priredijo tekmovanje, na katerem zmaga tisti, ki najdlje samo gleda v zrak in ne počne ničesar. Prepovedano je denimo brskati po telefonu, brati, spati, tudi če se tekmovalci smejejo, so izključeni. Dovoljeno pa je recimo praskanje po glavi, vrtanje po nosu, če tekmovalci postanejo žejni ali morajo na stranišče, imajo posebne kartice, ki jih dvignejo in zahtevajo kozarec vode. Tekmovanje Space – out si je zamislila južnokorejska umetnica Woops Yang, in sicer zato, ker so prebivalci Južne Koreje eden najbolj “priklopljenih” narodov na svetu, posledica pa je, da so v večini primerov vseskozi pod stresom in v zavedanju, da: “če nisi vseskozi na spletu, ne obstajaš.”


Stran 74 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov