Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne.
Vodja Službe za dostopnost programov Mateja Vodeb o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne
Prvi teden v juniju je namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. V zadnjem letu se je povečalo število oddaj, ki so dostopne s tolmačem za gluhe, s podnapisi pa so dosegljive že več kot 20 let, v zadnjem obdobju so jih prilagodili tudi za ljudi z okvaro vida, saj ob pomoči novih tehnologij omogočajo zvočne podnapise in zvočne opise. Na spletu so novice dosegljive v Lahkem branju na portalu dostopno.si.
“Slepi in slabovidni so zvesti poslušalci radia. Vedno, ko pridem h komu na obisk, ima prižgan radio. Imajo pa tudi pravico in željo, da spremljajo televizijo in splet. Na spletu berejo ob pomoči bralnikov zaslona, dobrodošlo pa je tudi, da imajo spletne strani kratek opis slike, da lahko preberejo, kaj je na fotografiji, na grafu.” – Mateja Vodeb
Televizija pa se bralcem z okvaro sluha ali vida prilagaja na različne načine. Slovenija je dežela podnapisov, drugače kot Italija in Nemčija, kjer filme in serije sinhronizirajo. Za ljudi z okvaro vida takšno podnaslavljanje ni prikladno, zato jim ponujajo druge oblike, kot so zvočni podnapisi, zvočni opisi ali kombinacija obojega. Vsak teden na Televiziji Slovenija umestijo dva ali tri filme s takšnimi zvočnimi opisi.
Kako se vklopijo zvočni podnapisi?
V meniju za jezik izbereš finščino in sprejemnik začne samodejno predvajati drug zvok, pri čemer so združeni osnovni in dodatni zvok, zvočni opisi ali podnapisi. Natančna navodila so na voljo na dostopno.si.
Najbolj iskana storitev so še vedno podnapisi za gluhe in naglušne, dostopni na teletekstu na straneh 771 in 772. To so podnapisi, prek katerih se lahko sledi slovenska govorjena beseda in ne tuja.
Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne.
Vodja Službe za dostopnost programov Mateja Vodeb o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne
Prvi teden v juniju je namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. V zadnjem letu se je povečalo število oddaj, ki so dostopne s tolmačem za gluhe, s podnapisi pa so dosegljive že več kot 20 let, v zadnjem obdobju so jih prilagodili tudi za ljudi z okvaro vida, saj ob pomoči novih tehnologij omogočajo zvočne podnapise in zvočne opise. Na spletu so novice dosegljive v Lahkem branju na portalu dostopno.si.
“Slepi in slabovidni so zvesti poslušalci radia. Vedno, ko pridem h komu na obisk, ima prižgan radio. Imajo pa tudi pravico in željo, da spremljajo televizijo in splet. Na spletu berejo ob pomoči bralnikov zaslona, dobrodošlo pa je tudi, da imajo spletne strani kratek opis slike, da lahko preberejo, kaj je na fotografiji, na grafu.” – Mateja Vodeb
Televizija pa se bralcem z okvaro sluha ali vida prilagaja na različne načine. Slovenija je dežela podnapisov, drugače kot Italija in Nemčija, kjer filme in serije sinhronizirajo. Za ljudi z okvaro vida takšno podnaslavljanje ni prikladno, zato jim ponujajo druge oblike, kot so zvočni podnapisi, zvočni opisi ali kombinacija obojega. Vsak teden na Televiziji Slovenija umestijo dva ali tri filme s takšnimi zvočnimi opisi.
Kako se vklopijo zvočni podnapisi?
V meniju za jezik izbereš finščino in sprejemnik začne samodejno predvajati drug zvok, pri čemer so združeni osnovni in dodatni zvok, zvočni opisi ali podnapisi. Natančna navodila so na voljo na dostopno.si.
Najbolj iskana storitev so še vedno podnapisi za gluhe in naglušne, dostopni na teletekstu na straneh 771 in 772. To so podnapisi, prek katerih se lahko sledi slovenska govorjena beseda in ne tuja.
Zadnja leta je vedno bolj priljubljeno urbano čebelarstvo, ki pa ni neka novodobna domislica mestnih srajc. Gojenje čebel v mestih je stara reč, toliko kot mesta sama. V svetu za svetovno prestolnico mestnega čebelarstva velja Pariz, sledi mu Berlin, kjer je bilo čebelarstvo med drugim tudi strategija preživetja v obdobju berlinskega zidu. Pa New York, Sydney, Vancouver in še bi se našla mesta, v katerih je doma urbano čebelarstvo. Pri nas je na tem področju na prvem mestu Ljubljana, sledijo pa ji tudi druge mestne občine. Prav minuli teden pa smo v Ljubljani dobili tudi nov učni čebelnjaka, zamisel študentk arhitekture, ki v Botaničnem vrtu, kjer je postavljen, označuje tudi začetek ljubljanske Čebelje poti.
Natalija je pred tremi leti v oboroženem spopadu v Ukrajini izgubila spodnji del noge. Danes po zaslugi rehabilitacije najstnica hodi, pleza, rola in vozi kolo. Trenutno v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča preizkuša novo protezo, prosti čas pa izkoristi za izlete z očetom, slikanje in druge aktivnosti.
Tik pred začetkom sedme sezone, ki bo dosegljiva v nedeljo 16. julija boste spoznali Slovenca, Kristiana Vrečiča, ki je sodeloval pri snemanju serije Igra prestolov
Nataša in Mitja sprašujeta, zakaj je družbeno bolj sprejemljivo, da ima starejši moški mlajšo partnerko, ne pa nasprotno, da ima mlajšega partnerja starejša ženska?
Ne tako redka percepcija je, da so ženskam tehnična opravila tuja. Nataša in Mitja spodbujata in sprašujeta: pohvalite se, kaj vse znate, in povejte, zakaj je ta percepcija krivična?
Kako si delite gospodinjska opravila in po kakšnem ključu? Kaj naredi partner, kaj partnerka? Nataša in Mitja debatirata s poslušalci.
Sinoči se je v Novem Sadu končal eden največjih poletnih glasbenih festivalov v regiji oziroma v Evropi. Tradicionalno 4-dnevni festival Exit je letos ponudil še dodaten, "nulti" dan, glavne zveze katerega so bili ameriški rokerji The Killers. To pa ni bilo edino zveneče ime na 18-ti ediciji Exita. Tudi letos je bila tam naša ekipa.
V Noticah smo se odpravili v Novi Sad. Tam je na Exit festivalu tudi ekipa Vala 202, Jernej Sobočan je ocenil koncert največjih zvezd festivala The Killers.
Miha Šalehar in ekipa Vala 202 se je mudila na Soča Outdoor Festivalu in pred mikrofonom gostila nekaj zanimivih gostov, ki niso odšli iz Posočja, ali pa so se tja po nekaj letih odsotnosti vrnili.
Svetlana Slapšak je antropologinja, avtorica številnih antropoloških knjig.
V sredo se je v Zagrebu končal tridnevni festival InMusic. Gre za enega največjih poletnih festivalov na Hrvaškem, ki so ga za svojega vzeli tudi številni Slovenci. Letos so se na prizorišču na Jarunu zvrstila zares vroča in velika imena iz sveta glasbe: Kings of Leon, Arcade Fire, Kasabian. In Michael Kiwanuka. Britanski glasbenik ugandskih korenin, ki je maja dopolnil 30 let, in ki je po zaslugi odličnega albuma Love & Hate vse bolj popularen.
Jutranji program na Valu 202 bodo pet poletnih tednov zapored vodili pari.
Anastazija Avsec je ravnateljica, ki ni pozabila biti pedagoginja in je z medsebojno komunikacijo svojo šolo pozitivno spremenila.
Ne karaoke, živooke! Vabljeni k sodelovanju v radijski oddaji z Miho Šaleharjem, Andrejem Karolijem, glasbeno zasedbo in žirijo. Podrobnosti: www.val202.si/2017/06/zivooke
Dan D so svoj drugi dom, prostor za vaje, odprli za najzvestejše oboževalce ter tudi za Val202; tako smo bili priča rojevanju in umiranju novih komadov. Poleg tega pa so kot mentorji mladih dolenjskih glasbenikov predstavili tudi podmladek, na katerega stavijo - bend Luto.
Tudi letos se je Val 202 vsaj za nekaj časa pridružil eni naših največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij. Planinska zveza Slovenije že 35 let praznuje dan slovenskih planincev, šesto leto pa je v okviru Dne slovenskih planinskih doživetij obogatila program z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh starosti. Na domu pod Storžičem smo preverili planinski utrip in utrip planincev, odprli kakšno knjigo pohval in pritožb, plezali in svetovali, kako varno v gore. Vsako leto svetujemo, pa se še vedno zgodi kakšna nesreča.
Neveljaven email naslov