Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako lahko kolesarji in avtomobilisti na cestah sobivajo? Nastajajo namreč konflikti, tako eni kot drugi bi radi uveljavili svoj prav preko razumnih meja, kar pa nikakor ni del rešitve, ampak problem. Kako lahko torej v prometu sobivajo kolesarji in avtomobili, v današnjih minutah za mobilnost raziskuje Janez Martinčič.
Med avtomobili pa v tokratni oddaji APM med drugim izpostavljajo Renault captur in Renault clio.
Andrej Brglez razmišlja, da je eden bistvenih vzrokov konflikta, da eni in drugi skušajo prek meja razuma uveljaviti svoj prav. S tem v določeni situaciji postanejo del problema in ne rešitve.
Najbrž ste zaznali, da zadnje čase še posebej pogosto omenjamo kolesarje – ne samo tiste, ki se vozijo po mestu ob petkih popoldne. Kolesarjev je na cestah enostavno vsak dan več, ob tem pa – ne samo v mestih, ampak povsod, prihaja tudi do pogostejših stikov in pogosto tudi napetosti med kolesarji in drugimi udeleženci, predvsem avtomobilisti. To seveda ne prinaša nič dobrega, večkrat celo namerno nerviranje in ogrožanje kolesarjev lahko pripelje do nevarnih situacij. Kolesarji, po drugi strani, pa s svojim obnašanjem in predrznostjo tudi znajo stopiti na žulj, kor rečemo, drugim, s katerimi si delijo prometno površino. Skratka, odnos med avtomobilistom in kolesarjem, prihaja do napetosti, s tem, da so drugi v izrazito podrejenem položaju. Andrej Brglez razmišlja, da je eden bistvenih vzrokov konflikta, da eni in drugi skušajo prek meja razuma uveljaviti svoj prav. S tem v določeni situaciji postanejo del problema in ne rešitve.
Med avtomobile, ki se jim preskok v novo generacijo občutno pozna, sodi prav gotovo tudi Renault captur. Oblikovno seveda sledi smernicam, ki so jih v hiši začrtali s cliom, tako ne manjka LED svetil, ki predvsem zadaj oblikujejo všečne poteze. Tudi notranjost so zasnovali in oblikovali povsem na novo, napredek je več kot očiten, da gre za novi renaultov izdelek, pa opozarja tudi velik 9,3 palčen izstopajoči zaslon. Avtomobil je predvsem daljši od predhodnika, zaradi podaljšane medosne razdalje je v kabini več prostora, prtljažnik v osnovi meri 422 litrov, ob premiku sedežne klopi naprej lahko pridobi dobrih 100 litrov. Testnemu capturju so namenili zmogljiv 1,3 litrski 113 kilovatni bencinski motor, kar pomeni za tak manjši crossover kar precej moči. Sedem stopenjski dvosklopčni samodejni menjalnik deluje povsem dobro, morda je ob poskusu bolj dinamične vožnje občasno rahlo neodločen. Sicer se avtomobil izkaže z zanesljivo lego na cesti, tudi če ga v ovinek malo bolj pritisnemo. Povprečna poraba blizu sedem litrov je dosegljiva. Ob vsem dobrem, kar prinaša paket opremljenosti Iniciale Paris, ki prinese – lahko rečemo, tudi malo vonja po prestižu, cena vozila naraste na 29 tisočakov, a naj vas ob tem spomnim, da za pol te cene tudi že lahko sedete v svojega capturja, ki ima seveda šibkejši pogonski sklop, a kar zadeva opremo, v bistvu vse tisto, kar je nujno, recimo DAB radijski sprejemnik, sistem za samodejno zaviranje, klimatsko napravo, pa LED žaromete.
Renault clio je v tem tednu dobil še eno pogonsko različico. Pod oznako TCe 100 LPG se ponuja clio s pogonom na utekočinjen naftni plin. Čeprav je povprečna poraba motorja na avtoplin nekoliko večja, so zaradi nižje cene stroški goriva za skoraj tretjino nižji kot pri bencinskem motorju in tudi nekoliko nižji kot pri dizlu. Najnižja cena za clio 100 TCe LPG znaša 13.590 evrov, izdelujejo pa ga v novomeškem Revozu.
Sporočili iz Forda. Uporabniki njihovih vozil lahko avtomobile zdaj opremijo z izboljšanim zračnim filtrom. Ta je opremljen s sistemom s citronsko kislino, ki ščiti voznika in sopotnike pred drobnimi prašnimi delci, ki so lahko manjši od tisočinke premera človeškega lasu. Filter lahko ščiti tudi pred virusi – recimo prašičjo gripo ali koronavirusom.
Pri Fordu so začeli s proizvodnjo novega učinkovitega in trpežnega 10-stopenjskega menjalnika za modele Transita z zadnjim pogonom, kombiniran pa bo z najsodobnejšimi dvolitrskimi 170 konjskimi dizli.
Novi Peugeot e-Traveller se odslej vozi tudi z motorjem na električni pogon. Na voljo je v treh različnih dolžinah, ponuja do devet sedežnih mest, z močnejšo baterijo pa omogoča doseg do 330 kilometrov.
z Avta Triglav so sporočili, da prihaja osveženi Jeep Compass, ki ga sedaj izdelujejo v tovarni v Melfiju v Italiji. Premierno je opremljen z novim 1,3 litrskim turbobencinskim motorjem z močjo 96 ali 110 kilovatov, prvič pa ponuja tudi pogon na sprednji kolesi v kombinaciji s samodejnim menjalnikom z dvojno suho sklopko. 1,6 litrski 88 kilovatni dizelski Multijet pa so posodobili.
Še podatke o prodaji osebnih avtomobilov poglejmo. Tudi v maju je bila prodaja še vedno občutno manjša; v lanskem maju več kot 7.400, letos le nekoliko več kot 5.000. Skupna številka je bila lani po petih mesecih 34.155, letos 21.440. Pričakujemo, da si bodo številke v juniju že bolj podobne.
Kako lahko kolesarji in avtomobilisti na cestah sobivajo? Nastajajo namreč konflikti, tako eni kot drugi bi radi uveljavili svoj prav preko razumnih meja, kar pa nikakor ni del rešitve, ampak problem. Kako lahko torej v prometu sobivajo kolesarji in avtomobili, v današnjih minutah za mobilnost raziskuje Janez Martinčič.
Med avtomobili pa v tokratni oddaji APM med drugim izpostavljajo Renault captur in Renault clio.
Andrej Brglez razmišlja, da je eden bistvenih vzrokov konflikta, da eni in drugi skušajo prek meja razuma uveljaviti svoj prav. S tem v določeni situaciji postanejo del problema in ne rešitve.
Najbrž ste zaznali, da zadnje čase še posebej pogosto omenjamo kolesarje – ne samo tiste, ki se vozijo po mestu ob petkih popoldne. Kolesarjev je na cestah enostavno vsak dan več, ob tem pa – ne samo v mestih, ampak povsod, prihaja tudi do pogostejših stikov in pogosto tudi napetosti med kolesarji in drugimi udeleženci, predvsem avtomobilisti. To seveda ne prinaša nič dobrega, večkrat celo namerno nerviranje in ogrožanje kolesarjev lahko pripelje do nevarnih situacij. Kolesarji, po drugi strani, pa s svojim obnašanjem in predrznostjo tudi znajo stopiti na žulj, kor rečemo, drugim, s katerimi si delijo prometno površino. Skratka, odnos med avtomobilistom in kolesarjem, prihaja do napetosti, s tem, da so drugi v izrazito podrejenem položaju. Andrej Brglez razmišlja, da je eden bistvenih vzrokov konflikta, da eni in drugi skušajo prek meja razuma uveljaviti svoj prav. S tem v določeni situaciji postanejo del problema in ne rešitve.
Med avtomobile, ki se jim preskok v novo generacijo občutno pozna, sodi prav gotovo tudi Renault captur. Oblikovno seveda sledi smernicam, ki so jih v hiši začrtali s cliom, tako ne manjka LED svetil, ki predvsem zadaj oblikujejo všečne poteze. Tudi notranjost so zasnovali in oblikovali povsem na novo, napredek je več kot očiten, da gre za novi renaultov izdelek, pa opozarja tudi velik 9,3 palčen izstopajoči zaslon. Avtomobil je predvsem daljši od predhodnika, zaradi podaljšane medosne razdalje je v kabini več prostora, prtljažnik v osnovi meri 422 litrov, ob premiku sedežne klopi naprej lahko pridobi dobrih 100 litrov. Testnemu capturju so namenili zmogljiv 1,3 litrski 113 kilovatni bencinski motor, kar pomeni za tak manjši crossover kar precej moči. Sedem stopenjski dvosklopčni samodejni menjalnik deluje povsem dobro, morda je ob poskusu bolj dinamične vožnje občasno rahlo neodločen. Sicer se avtomobil izkaže z zanesljivo lego na cesti, tudi če ga v ovinek malo bolj pritisnemo. Povprečna poraba blizu sedem litrov je dosegljiva. Ob vsem dobrem, kar prinaša paket opremljenosti Iniciale Paris, ki prinese – lahko rečemo, tudi malo vonja po prestižu, cena vozila naraste na 29 tisočakov, a naj vas ob tem spomnim, da za pol te cene tudi že lahko sedete v svojega capturja, ki ima seveda šibkejši pogonski sklop, a kar zadeva opremo, v bistvu vse tisto, kar je nujno, recimo DAB radijski sprejemnik, sistem za samodejno zaviranje, klimatsko napravo, pa LED žaromete.
Renault clio je v tem tednu dobil še eno pogonsko različico. Pod oznako TCe 100 LPG se ponuja clio s pogonom na utekočinjen naftni plin. Čeprav je povprečna poraba motorja na avtoplin nekoliko večja, so zaradi nižje cene stroški goriva za skoraj tretjino nižji kot pri bencinskem motorju in tudi nekoliko nižji kot pri dizlu. Najnižja cena za clio 100 TCe LPG znaša 13.590 evrov, izdelujejo pa ga v novomeškem Revozu.
Sporočili iz Forda. Uporabniki njihovih vozil lahko avtomobile zdaj opremijo z izboljšanim zračnim filtrom. Ta je opremljen s sistemom s citronsko kislino, ki ščiti voznika in sopotnike pred drobnimi prašnimi delci, ki so lahko manjši od tisočinke premera človeškega lasu. Filter lahko ščiti tudi pred virusi – recimo prašičjo gripo ali koronavirusom.
Pri Fordu so začeli s proizvodnjo novega učinkovitega in trpežnega 10-stopenjskega menjalnika za modele Transita z zadnjim pogonom, kombiniran pa bo z najsodobnejšimi dvolitrskimi 170 konjskimi dizli.
Novi Peugeot e-Traveller se odslej vozi tudi z motorjem na električni pogon. Na voljo je v treh različnih dolžinah, ponuja do devet sedežnih mest, z močnejšo baterijo pa omogoča doseg do 330 kilometrov.
z Avta Triglav so sporočili, da prihaja osveženi Jeep Compass, ki ga sedaj izdelujejo v tovarni v Melfiju v Italiji. Premierno je opremljen z novim 1,3 litrskim turbobencinskim motorjem z močjo 96 ali 110 kilovatov, prvič pa ponuja tudi pogon na sprednji kolesi v kombinaciji s samodejnim menjalnikom z dvojno suho sklopko. 1,6 litrski 88 kilovatni dizelski Multijet pa so posodobili.
Še podatke o prodaji osebnih avtomobilov poglejmo. Tudi v maju je bila prodaja še vedno občutno manjša; v lanskem maju več kot 7.400, letos le nekoliko več kot 5.000. Skupna številka je bila lani po petih mesecih 34.155, letos 21.440. Pričakujemo, da si bodo številke v juniju že bolj podobne.
V dnevu ruske vojaške invazije na Ukrajino smo se pogovarjali s politologom in nekdanjim diplomatom, ki je nekaj let živel v Ukrajini ter ima tam še vedno veliko stikov, dr. Denisom Mancevičem. "Putin je v preteklosti skrbno varoval ali poskušal ustvariti podobo strateškega državnika, ki za razliko od kolegov z Zahoda ne vleče potez iz danes na jutri, ampak so te poteze premišljene. V zadnjih dneh pa vidimo predvsem iracionalne odločitve." "Zjutraj sem prejel klic iz Kijeva. Nekdanji sodelavec mi je povedal, da se z družino umika in da bodo poskušali pobegniti na Poljsko." Dr. Mancevič pravi, da je Ukrajina je v zadnjem desetletju močno nazadovala. Nikakor niso bolje pripravljeni na vojno kot leta 2014, v resnici niso dobro pripravljeni na invazijo.
Evgeny Goreshnik je raziskovalec, zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan, kjer deluje na področju anorganske kemije. Iz ukrajinskega Lvova se je najprej odselil v Nemčijo, zdaj pa že 17 let živi v Sloveniji. Čeprav je daleč od doma, je z njim vseskozi povezan, saj v Lvovu živijo njegova mama, drugi sorodniki in prijatelji. Dogajanje v Ukrajini spremlja že vse od leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim, ob priznanju Donecke in Luganske republike pa je po njegovem mnenju šlo za pričakovano in spretno zrežirano dogajanje. "Če Zahod ne bo uvedel sankcij, ki bi onesposobile Rusijo, se bojim, da bo Putin želel v celoti spremeniti ukrajinsko vlado in iz Ukrajine ustvariti svoj satelit."
Od današnjega jutra lahko iz ukrajine spremljamo prve posnetke padajočih bomb, požarov in slišimo zvoke eksplozij. Začela se je invazija v polnem obsegu - glavno vprašanje zadnjih dni in tednov je bilo, ali se bo Putin ob odločitvi za vojaško posredovanje namenil Ukrajino napasti z več strani ali se bo odločil za omejen spopad na vzhodu. Zdaj je jasno, da je pred Ukrajino in Evropo nova velika vojna. Miha Lampreht, urednik in novinar Radia Slovenija, ki je velik del svoje kariere preživel kot dopisnik iz Rusije, pravi, da Putin računa na vojaški zlom Ukrajine. "Putin se zmeni samo še zase, zaveda se svoje vojaške moči. V Rusiji, v Kremlju, vlada stranka vojne, ne stranka miru."
Po ruskem priznanju samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine se vrstijo mednarodne obsodbe poteze Kremlja in opozorila o kršitvah mednarodnega prava, napovedujejo in sklicujejo se izredna srečanja. A včerajšnja Putinova poteza ni nikakršno presenečenje, pravzaprav je v skladu z njegovim dosedanjim delovanjem, pravi Branko Soban, zunanjepolitični komentator časopisa Delo in večletni dopisnik iz Moskve.
Ker slovenski navijači športnih junakov ne morete spremljati v Pekingu, na Valu 202 olimpijsko razpoloženje raznašamo po Sloveniji. S terenskim studiem in navijaško-rekreativnim središčem. V družbi prijateljev lahko v živo spremljate uspehe slovenskih športnikov, se preizkusite v različnih disciplinah, pozdravite pa lahko tudi slovenske junake. V Velenju se nam je pridružila Gloria Kotnik, dobitnica bronaste olimpijske kolajne v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu. Pred kratkim sta se nam pridružili tudi dvakrat zlata Urša Bogataj in zlata ter bronasta Nika Križnar. V Kranjski Gori je v terenski studio prišel vedno zgovoren Cene Prevc, ki je na ekipni moški tekmi osvojil srebrno kolajno.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V zadnji, deseti epizodi se vračamo k jeziku. Namenjamo jo premisleku o prevzemu kitajskih geografskih imen in izvoru slovenskih poimenovanj za nekatere značilno kitajske predmete. Ste se kdaj vprašali od kot izvira že ime Kitajska?
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ko v naglici prebrskamo svetovni splet, lahko tam hitro srečamo različne zapise o tem, da Kitajci recimo zelo glasno govorijo in da ni nič neobičajnega, da v javnosti tudi pljuvajo, saj je to v njihovi kulturi nezaznamovano početje.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. Ste že slišali za rek: Izberi si vsaj tako dobrega prijatelja, kot si sam? Tokrat spoznavamo konfucianizem. Nekje iz srednješolskih časov je ta pojem marsikomu ostal v podzavesti, a le redko kdo ve, za kaj pravzaprav gre.
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Olimpijske igre so tekmovanje, kjer se spišejo neverjetne zgodbe in prepletajo takšna ali drugačna čustva. Vrtiljak slednjih pa je že pred igrami doživel eden od slovenskih junakov iger v Pekingu, srebrni Žan Kranjec. Najboljši slovenski veleslalomist je, še posebej v zadnjih dveh letih, prehodil trnovo pot, a z neverjetno voljo in željo po uspehu, dokazal, da srebrna medalja ni bila naključje. Žanov uspeh je v Yančingu doživel Marko Cirman.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi o konceptu kung fuja. Borilni veščini, ki navdušuje vse več ljudi, tudi v Sloveniji.
Mimoidoče na Koroški cesti v Mariboru bo še do konca meseca nagovarjal velik oglas, nameščen na pročelje galerije K18. V njem ''Mlad moški, star 33 let, iz Sarajeva v Bosni in Hercegovini išče osebo, s katero bi se pogovarjal o umetnosti''. Napis je dvojezičen, tudi v angleščini, na objavljeni telefonski številki pa se oglasi sarajevski umetnik Bojan Stojčić, ki je skupaj s Hano Ćurak avtor projekta. V Mariboru sta ga postavila v okviru umetniške rezidence nevladne organizacije Pekarna Magdalenske mreže. Tema telefonskih pogovorov ni vedno umetnost.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti in fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi sledi skok k športu, ki ga na tokratnih olimpijskih igrah ne bomo videli, smo ga pa lahko z zanimanjem spremljali pred približno pol leta v Tokiu. Namizni tenis je najbolj priljubljen amaterski šport na Kitajskem. Redno ga igra približno 300 milijonov igralcev, predsednik Mao pa je pingpong v 50. letih prejšnjega stoletja razglasil za nacionalni šport
V zadnjem času pogosto govorimo o pravici do svobode izražanja, mnenja v razpravah so zelo različna, pri poskusih omejevanja te ustavne pravice pa se starejši spominjajo grenkih izkušenj z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika v nekdanji Jugoslaviji, ki je omogočal preganjanje kritikov oblasti in oblastnikov. V demokratični družbi je treba dopustiti odprto razpravo o zadevah, ki so v javnem interesu. Preganjanje in sankcioniranje ljudi, ki se kritično izražajo o delovanju države, politike, politikov, funkcionarjev, je značilno za avtokratske in totalitarne režime. S Sanjo Jovičić, ki na Akademiji za evropsko pravo v Trieru (Nemčija) vodi projekte in izobraževanja o temeljnih človekovih pravicah, smo se pogovarjali o pravici do svobode izražanja predvsem z vidika prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so dobile končni epilog tudi nekatere odmevne zadeve iz Slovenije.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik. V tokratni epizodi kukamo v kulinarične vode. Hrustljav in sladek piškotek, običajno narejen iz moke, sladkorja, vanilje in sezamovega olja, v katerem se skriva košček papirja z nekakšno prerokbo, kitajsko frazo ali pa celo seznamom srečnih številk. A piškotki sreče sploh ne izvirajo s Kitajske!
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. V četrti epizodi o največjem in najpomembnejšem kitajskem prazniku. V olimpijski seriji oddaj o kitajski kulturi poleg jezika spoznavamo tudi pisavo, praznike in običaje ter nacionalne športe. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik.
Neveljaven email naslov