Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrej Grubačić: Razmere v ZDA spominjajo na propad Rimskega imperija

09.06.2020

V Združenih državah Amerike že več kot deset dni spremljamo proteste, ki jih je sprožil še en surov policijski umor temnopoltega Američana. Novinar Studia City Dejan Štamfelj se je o razmerah v ZDA pogovarjal z zgodovinarjem, sociologom in antropologom Andrejem Grubačićem. Grubančić je doktoriral pri znanem lingvistu in filozofu Noamu Chomskem. 43-letni Beograjčan že leta živi v ZDA, trenutno je na zahodni obali, v San Franciscu, zaposlen pa je na Kalifornijskem Inštitutu za integralne študije (CIIS).

O dogajanju v Združenih državah z zgodovinarjem, sociologom in antropologom Andrejem Grubačićem

V Združenih državah Amerike že več kot deset dni spremljamo proteste, ki jih je sprožil še en surov policijski umor temnopoltega Američana. Novinar Studia City Dejan Štamfelj se je o razmerah v ZDA pogovarjal z zgodovinarjem, sociologom in antropologom Andrejem Grubačićem. Grubančić je doktoriral pri znanem lingvistu in filozofu Noamu Chomskem. 43-letni Beograjčan že leta živi v ZDA, trenutno je na zahodni obali, v San Franciscu, zaposlen pa je na Kalifornijskem Inštitutu za integralne študije (CIIS).

Od kod to nasilje, ki je več kot očitno del sistemsko zakoreninjenega rasizma v ZDA? Poznamo zgodovino sužnjelastništva, pa državljansko vojno in boj za državljanske pravice, ki pravzaprav še ni končan. Kaj poganja sodobni ameriški rasizem?

Obstaja pa še en zgodovinski okvir. Vse se je začelo z neoliberalizacijo ameriške družbe v 80. letih 20. stoletja, pod predsednikom Ronaldom Reaganom. Neoliberalizacija, ki jo je v ZDA uvedel Reagan, kmalu nato pa se je razširila po vsem svetu, je prinesla nekaj zelo zanimivega, kar žal še ni bilo ustrezno oziroma dovolj raziskano – povzročila je namreč splošno kriminalizacijo. Neoliberalizacija družbe in gospodarstva vodi v množično siromašenje. Ljudje, ki ostanejo brez službe, in v ameriškem primeru so bili to predvsem Afroameričani, se začnejo ukvarjati s kriminalom. Američanom se zdi najboljša rešitev množična kriminalizacija pred zaporov. Mladih Afroameričanov ne aretirajo, ker bi bili res kriminalci, ampak ker so kriminalizirani. Obravnavajo jih kot nov nevarni razred, t. i. “dangerous class”, in jih pošiljajo v zapore, ki so se spremenili v nekakšna taborišča. Američani za to uporabljajo izraz “warehousing”,  skladiščenje.

Očitno pa je tudi policija v procesu neoliberalizacije dobila neke nove, nedoumljive, naloge.

Policisti se se prelevili v nekakšne socialne delavce. Policija se je morala začeti ukvarjati z brezdomci, pa tudi z duševnimi bolniki. V San Franciscu in Berkleyju, kjer živim, v predelu Tenderloin, živijo skoraj le ljudje, ki mentalno niso ravno najbolj stabilni, toda po popolni privatizaciji družbe zanje v bolnišnicah preprosto ni prostora. V ZDA so bolnišnice in druge javnozdravstvene ustanove uničili. Američanom se ne zdi nič nenormalnega, da se na poti v službo dobesedno spotikajo čez brezdomce, ki nimajo niti postelje. V San Franciscu moraš na ulici vijugati med ljudi, ki živijo v šotorih, postavljenimi poleg stolpnic Twitterja in Uberja, izjemno bogatih ameriških korporacij.

Policija torej grobo opravlja naloge, ki bi jih morale opravljati neke druge javne službe, teh pa ni. Zdaj že slišimo pozive k reformiranju policije. V Mineapolisu, kjer je umrl George Floyd, naj bi jo celo razpustili in ustanovili novo?

Težava v resnici ni policija, ampak sistem. Policije ni mogoče reformirati. Tudi če bi policiste lahko reformirali s posebnim “javnim usposabljanjem”, kot pravijo temu, to ne bo dovolj. Policija preprosto ne more odpraviti sistemske težave. Nujna je menjava sistema. Mislim, da je ameriška težava to, da vsi za vse krivijo Trumpa, ki je res nestabilna, nenavadna pojava. Je avtoritarni populist, kakršne, kot sem slišal, imate zdaj tudi v Sloveniji. Trump je predstavnik te nove vrste politikov, toda v resnici težava leži v sistemu.

Kdo so ljudje, ki so po ogledu pretresljivega posnetka umora takoj prišli na ulice?

Ko so izbruhnili protesti, sem se že takoj prvo noč odpravil v Oakland. Tam nisem videl ne desničarjev ne levičarjev, to je bila prava ljudska vstaja. Ljudje so bili že dolgo zaprti v karanteni, tu govorijo, da so bili v ekonom loncu pandemije, in vse to je nenadoma eksplodiralo. Povod je bil seveda umor Georda Floyda, toda protesti so tako siloviti zaradi zgodovinskega rasizma oziroma policijskega nasilja. V ozadju so seveda tudi karantena, pa celotna šarada z Bidnom, Trumpom in Berniejem Sandersom, ki je res bil možna alternativa sedanjemu sistemu, čeprav je tudi sam njegov del. Med ljudmi se je nabralo veliko nezadovoljstva, ki je preprosto eksplodiralo. Zelo smešno se mi je zdelo, ko sem slišal Trumpa antifašizem razglasiti za sovražno, teroristično organizacijo. Ta človek je dejansko razglasil antifašizem za teroristično organizacijo. Govori o profesionalnih organizatorjih upora in podobno. To preprosto ni res. V Oaklandu, ki je res pisano mesto, nisem videl profesionalnih upornikov, ampak vstajo naroda, ki še vedno traja. Na protestih sodelujejo revni ljudje, študenti, ljudje v zelo prekarnem položaju, ki ne vedo, ali bodo jutri še imeli službo.

Kdo so potem tisti, ki plenijo trgovine ter uničujejo zgradbe in drugo?

Mislim, da je to napačno vprašanje. Ameriški mediji se trudijo preusmeriti vso pozornost javnosti na to. Nočejo se ukvarjati s potrebo po reformi sistema, ampak s tem, kako ljudje izražajo nezadovoljstvo. Bodimo iskreni: težava je to, da je bil ta človek ubit. Težava je to, da ni bil prvi in žal verjetno tudi ne zadnji, ki bo tako umorjen. Za ameriške medije bi bilo bolje, da bi se raje kot razbitim izložbam posvetili tem temam.

Omenil ste, da del problema ni samo Trump temveč tudi demokratska stranka z Josephom Bidnom na čelu.

Joseph Biden je izjavil, da bi morali policiste naučiti ljudi streljati v noge namesto v glavo. To je odličen prikaz razlik v ameriški parlamentarni politiki, med političnimi elitami. Republikanci bi ljudi streljali v glavo, demokrati pa v noge. Dokler se ne bo spremenila celotna paradigma oblasti, dokler se ne bo spremenil ameriški pogled na politiko, dokler se ne bo spremenila ameriška politična miselnost, v ameriški družbi ne bo prave spremembe in take vstaje se bodo nadaljevale.

Ali bodo imeli protesti vpliv na novembrske predsedniške volitve? Pandemija, svetovna gospodarska kriza in trenutni protesti so precej premešali karte. 

Mislim, da še nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Ameriška levica, progresivno-liberalne sile, si ob omembi Bidna zatiska nos. Celo ljudje, ki so blizu demokratskim centrom moči, demokratski stranki, o Bidnu govorijo zelo zadržano. Pravijo, da je manjše zlo.  Trump je vsekakor največje zlo, s tem se strinjam. Ali bi bil lahko ponovno izvoljen? Ne verjamem. Mislim, da je zaradi vsega, kar je počel med pandemijo in kar počne zdaj, ob protestih, izgubil veliko podpore. Žal izvolitev Bidna, ki mislim, da je najverjetnejša, ne bo spremenila skoraj ničesar. Amerika bo kot imperij, kot svetovni hegemon, še naprej propadla, saj je v prevelikih finančnih in gospodarskih težavah.

Poglejva malo dlje. Prevlada bele anglosaške elite je zakoreninjena; jasno je, da je njen glasnik Trump. Pa vendarle, demografska slika ZDA kaže, da bo skupina tako imenovanih obarvanih Američanov kmalu večja. Njihovi predstavniki bi se morali prebiti na najvišje politične položaje, a kot kaže, se to ne bo zgodilo. To je težko razumeti.

Rasizem je v ameriški družbi pustil tako globoke sledi, da tega zgolj demografske razmere ne bodo mogle spremeniti. Drugače povedano, Trump kot populist predstavlja staro Ameriko, belo Ameriko, bogato Ameriko. To skupino imenujejo WASP, beli anglosaksonski protestanti. Ta Amerika in tudi belska Amerika je demografsko že del preteklosti, še vedno pa predstavlja politično realnost. Trump poskuša to manjšino karseda militantno mobilizirati. Ne, ker bi imel Trump kakršno koli jasno politiko in vizijo, ampak ker le tako lahko ostane v Beli hiši. Njegov cilj je oblast, mobilizacija nezadovoljstva desničarskih belcev pa je populistični trik. Ali bo demografska sestava ZDA lahko upočasnila ali celo preprečila prevlado trumpizma v Ameriki? Mislim, da ga bo, a ne še kmalu.

Dejstvo je, da ZDA že nekaj časa propadajo, gospodarsko, tudi vojaška premoč se zmanjšuje, navznoter jih razjedajo težave, kot je rasizem. Težko se je izogniti primerjavi s propadom Rimskega imperija.

Te dni znova prebiram knjigo, ki sem jo vzljubil med študijem, Zgodovina zatona in padca Rimskega imperija Edwarda Gibbona. Res se mi zdi, kot da je pisal o Ameriki, edina razlika je to, da je sodobna poezija slabša od tiste iz časov propada Rimskega imperija. Požari in neredi, s katerimi se izteka stoletje Amerike, njen zlati vek, so resnično zelo podobni koncu vseh velikih cesarstev. Ne izteka se le ameriška svetovna prevlada, ampak tudi družbeno-zgodovinski sistem, ki ga imenujemo svetovno kapitalistično gospodarstvo. Res ne vem, kam gremo. Priznam, da me kar malo skrbijo trditve nekaterih, da se rojeva novi fevdalizem, ki bo temeljil na neposrednem izkoriščanju in nasilju, tako kot stari fevdalizem. Tako mislim, ker kapitalizem ne ustreza več niti kapitalistom, saj je to zelo draga in tudi nevzdržna ureditev. Ali smo na poti k nečemu še hujšemu od sedanjosti ali k nečemu boljšemu? Mislim, da je to odvisno predvsem od nas samih.

*Pogovor je pripravil Dejan Štamfelj, novinar TV Slovenija. 


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Andrej Grubačić: Razmere v ZDA spominjajo na propad Rimskega imperija

09.06.2020

V Združenih državah Amerike že več kot deset dni spremljamo proteste, ki jih je sprožil še en surov policijski umor temnopoltega Američana. Novinar Studia City Dejan Štamfelj se je o razmerah v ZDA pogovarjal z zgodovinarjem, sociologom in antropologom Andrejem Grubačićem. Grubančić je doktoriral pri znanem lingvistu in filozofu Noamu Chomskem. 43-letni Beograjčan že leta živi v ZDA, trenutno je na zahodni obali, v San Franciscu, zaposlen pa je na Kalifornijskem Inštitutu za integralne študije (CIIS).

O dogajanju v Združenih državah z zgodovinarjem, sociologom in antropologom Andrejem Grubačićem

V Združenih državah Amerike že več kot deset dni spremljamo proteste, ki jih je sprožil še en surov policijski umor temnopoltega Američana. Novinar Studia City Dejan Štamfelj se je o razmerah v ZDA pogovarjal z zgodovinarjem, sociologom in antropologom Andrejem Grubačićem. Grubančić je doktoriral pri znanem lingvistu in filozofu Noamu Chomskem. 43-letni Beograjčan že leta živi v ZDA, trenutno je na zahodni obali, v San Franciscu, zaposlen pa je na Kalifornijskem Inštitutu za integralne študije (CIIS).

Od kod to nasilje, ki je več kot očitno del sistemsko zakoreninjenega rasizma v ZDA? Poznamo zgodovino sužnjelastništva, pa državljansko vojno in boj za državljanske pravice, ki pravzaprav še ni končan. Kaj poganja sodobni ameriški rasizem?

Obstaja pa še en zgodovinski okvir. Vse se je začelo z neoliberalizacijo ameriške družbe v 80. letih 20. stoletja, pod predsednikom Ronaldom Reaganom. Neoliberalizacija, ki jo je v ZDA uvedel Reagan, kmalu nato pa se je razširila po vsem svetu, je prinesla nekaj zelo zanimivega, kar žal še ni bilo ustrezno oziroma dovolj raziskano – povzročila je namreč splošno kriminalizacijo. Neoliberalizacija družbe in gospodarstva vodi v množično siromašenje. Ljudje, ki ostanejo brez službe, in v ameriškem primeru so bili to predvsem Afroameričani, se začnejo ukvarjati s kriminalom. Američanom se zdi najboljša rešitev množična kriminalizacija pred zaporov. Mladih Afroameričanov ne aretirajo, ker bi bili res kriminalci, ampak ker so kriminalizirani. Obravnavajo jih kot nov nevarni razred, t. i. “dangerous class”, in jih pošiljajo v zapore, ki so se spremenili v nekakšna taborišča. Američani za to uporabljajo izraz “warehousing”,  skladiščenje.

Očitno pa je tudi policija v procesu neoliberalizacije dobila neke nove, nedoumljive, naloge.

Policisti se se prelevili v nekakšne socialne delavce. Policija se je morala začeti ukvarjati z brezdomci, pa tudi z duševnimi bolniki. V San Franciscu in Berkleyju, kjer živim, v predelu Tenderloin, živijo skoraj le ljudje, ki mentalno niso ravno najbolj stabilni, toda po popolni privatizaciji družbe zanje v bolnišnicah preprosto ni prostora. V ZDA so bolnišnice in druge javnozdravstvene ustanove uničili. Američanom se ne zdi nič nenormalnega, da se na poti v službo dobesedno spotikajo čez brezdomce, ki nimajo niti postelje. V San Franciscu moraš na ulici vijugati med ljudi, ki živijo v šotorih, postavljenimi poleg stolpnic Twitterja in Uberja, izjemno bogatih ameriških korporacij.

Policija torej grobo opravlja naloge, ki bi jih morale opravljati neke druge javne službe, teh pa ni. Zdaj že slišimo pozive k reformiranju policije. V Mineapolisu, kjer je umrl George Floyd, naj bi jo celo razpustili in ustanovili novo?

Težava v resnici ni policija, ampak sistem. Policije ni mogoče reformirati. Tudi če bi policiste lahko reformirali s posebnim “javnim usposabljanjem”, kot pravijo temu, to ne bo dovolj. Policija preprosto ne more odpraviti sistemske težave. Nujna je menjava sistema. Mislim, da je ameriška težava to, da vsi za vse krivijo Trumpa, ki je res nestabilna, nenavadna pojava. Je avtoritarni populist, kakršne, kot sem slišal, imate zdaj tudi v Sloveniji. Trump je predstavnik te nove vrste politikov, toda v resnici težava leži v sistemu.

Kdo so ljudje, ki so po ogledu pretresljivega posnetka umora takoj prišli na ulice?

Ko so izbruhnili protesti, sem se že takoj prvo noč odpravil v Oakland. Tam nisem videl ne desničarjev ne levičarjev, to je bila prava ljudska vstaja. Ljudje so bili že dolgo zaprti v karanteni, tu govorijo, da so bili v ekonom loncu pandemije, in vse to je nenadoma eksplodiralo. Povod je bil seveda umor Georda Floyda, toda protesti so tako siloviti zaradi zgodovinskega rasizma oziroma policijskega nasilja. V ozadju so seveda tudi karantena, pa celotna šarada z Bidnom, Trumpom in Berniejem Sandersom, ki je res bil možna alternativa sedanjemu sistemu, čeprav je tudi sam njegov del. Med ljudmi se je nabralo veliko nezadovoljstva, ki je preprosto eksplodiralo. Zelo smešno se mi je zdelo, ko sem slišal Trumpa antifašizem razglasiti za sovražno, teroristično organizacijo. Ta človek je dejansko razglasil antifašizem za teroristično organizacijo. Govori o profesionalnih organizatorjih upora in podobno. To preprosto ni res. V Oaklandu, ki je res pisano mesto, nisem videl profesionalnih upornikov, ampak vstajo naroda, ki še vedno traja. Na protestih sodelujejo revni ljudje, študenti, ljudje v zelo prekarnem položaju, ki ne vedo, ali bodo jutri še imeli službo.

Kdo so potem tisti, ki plenijo trgovine ter uničujejo zgradbe in drugo?

Mislim, da je to napačno vprašanje. Ameriški mediji se trudijo preusmeriti vso pozornost javnosti na to. Nočejo se ukvarjati s potrebo po reformi sistema, ampak s tem, kako ljudje izražajo nezadovoljstvo. Bodimo iskreni: težava je to, da je bil ta človek ubit. Težava je to, da ni bil prvi in žal verjetno tudi ne zadnji, ki bo tako umorjen. Za ameriške medije bi bilo bolje, da bi se raje kot razbitim izložbam posvetili tem temam.

Omenil ste, da del problema ni samo Trump temveč tudi demokratska stranka z Josephom Bidnom na čelu.

Joseph Biden je izjavil, da bi morali policiste naučiti ljudi streljati v noge namesto v glavo. To je odličen prikaz razlik v ameriški parlamentarni politiki, med političnimi elitami. Republikanci bi ljudi streljali v glavo, demokrati pa v noge. Dokler se ne bo spremenila celotna paradigma oblasti, dokler se ne bo spremenil ameriški pogled na politiko, dokler se ne bo spremenila ameriška politična miselnost, v ameriški družbi ne bo prave spremembe in take vstaje se bodo nadaljevale.

Ali bodo imeli protesti vpliv na novembrske predsedniške volitve? Pandemija, svetovna gospodarska kriza in trenutni protesti so precej premešali karte. 

Mislim, da še nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Ameriška levica, progresivno-liberalne sile, si ob omembi Bidna zatiska nos. Celo ljudje, ki so blizu demokratskim centrom moči, demokratski stranki, o Bidnu govorijo zelo zadržano. Pravijo, da je manjše zlo.  Trump je vsekakor največje zlo, s tem se strinjam. Ali bi bil lahko ponovno izvoljen? Ne verjamem. Mislim, da je zaradi vsega, kar je počel med pandemijo in kar počne zdaj, ob protestih, izgubil veliko podpore. Žal izvolitev Bidna, ki mislim, da je najverjetnejša, ne bo spremenila skoraj ničesar. Amerika bo kot imperij, kot svetovni hegemon, še naprej propadla, saj je v prevelikih finančnih in gospodarskih težavah.

Poglejva malo dlje. Prevlada bele anglosaške elite je zakoreninjena; jasno je, da je njen glasnik Trump. Pa vendarle, demografska slika ZDA kaže, da bo skupina tako imenovanih obarvanih Američanov kmalu večja. Njihovi predstavniki bi se morali prebiti na najvišje politične položaje, a kot kaže, se to ne bo zgodilo. To je težko razumeti.

Rasizem je v ameriški družbi pustil tako globoke sledi, da tega zgolj demografske razmere ne bodo mogle spremeniti. Drugače povedano, Trump kot populist predstavlja staro Ameriko, belo Ameriko, bogato Ameriko. To skupino imenujejo WASP, beli anglosaksonski protestanti. Ta Amerika in tudi belska Amerika je demografsko že del preteklosti, še vedno pa predstavlja politično realnost. Trump poskuša to manjšino karseda militantno mobilizirati. Ne, ker bi imel Trump kakršno koli jasno politiko in vizijo, ampak ker le tako lahko ostane v Beli hiši. Njegov cilj je oblast, mobilizacija nezadovoljstva desničarskih belcev pa je populistični trik. Ali bo demografska sestava ZDA lahko upočasnila ali celo preprečila prevlado trumpizma v Ameriki? Mislim, da ga bo, a ne še kmalu.

Dejstvo je, da ZDA že nekaj časa propadajo, gospodarsko, tudi vojaška premoč se zmanjšuje, navznoter jih razjedajo težave, kot je rasizem. Težko se je izogniti primerjavi s propadom Rimskega imperija.

Te dni znova prebiram knjigo, ki sem jo vzljubil med študijem, Zgodovina zatona in padca Rimskega imperija Edwarda Gibbona. Res se mi zdi, kot da je pisal o Ameriki, edina razlika je to, da je sodobna poezija slabša od tiste iz časov propada Rimskega imperija. Požari in neredi, s katerimi se izteka stoletje Amerike, njen zlati vek, so resnično zelo podobni koncu vseh velikih cesarstev. Ne izteka se le ameriška svetovna prevlada, ampak tudi družbeno-zgodovinski sistem, ki ga imenujemo svetovno kapitalistično gospodarstvo. Res ne vem, kam gremo. Priznam, da me kar malo skrbijo trditve nekaterih, da se rojeva novi fevdalizem, ki bo temeljil na neposrednem izkoriščanju in nasilju, tako kot stari fevdalizem. Tako mislim, ker kapitalizem ne ustreza več niti kapitalistom, saj je to zelo draga in tudi nevzdržna ureditev. Ali smo na poti k nečemu še hujšemu od sedanjosti ali k nečemu boljšemu? Mislim, da je to odvisno predvsem od nas samih.

*Pogovor je pripravil Dejan Štamfelj, novinar TV Slovenija. 


23.03.2019

Robert Kranjec po čustvenem slovesu v Planici že razmišlja o prihodnosti

Robert Kranjec se je po 22 letih nastopanja v svetovnem pokalu poslovil od tekmovalnega skakanja. Slovo v Planici je bilo čustveno. “Hvaležen sem ekipi, ki mi je dala priložnost, da se poslovim v Planici. To bom najbolj pogrešal – biti s fanti in se zabavati. Vsakemu sem vedno privoščil vsak uspeh.” V prvem intervjuju po slovesu od navijačev se je z njim pogovarjal Boštjan Reberšak.


23.03.2019

Po letalnici v Planici s teptalnikom snega

Voznik Jure se v soboto poda na letalnico že ob treh ponoči. V dolini pod Poncami je med prvimi, ob njem je le še njegov navigator Tomaž, ki mu pomaga z usmerjanjem, da je letalnica najbolje urejena. Njuno delo je odvisno tudi od vremena, predvsem od temperatur in zamrznjenosti snega. Predvsem pa sta odvisna od jeklenice. Ki se kdaj tudi strga.


22.03.2019

Pripovedovalka zgodb Špela Frlic

Danila Hradil Kuplen se je pogovarjala s pripovedovalko zgodb v najžlahtnejšem pomenu besede Špelo Frlic.


20.03.2019

Naložbe trajnostnega urbanega razvoja EU

Malo zgradb je v Ljubljani tako poznanih kot je Cukrarna. Od industrijske revolucije do danes so jo zaznamovali številni požari, umetniška gibanja in propadanje zadnjih desetletij… Nekdanja rafinerija sladkorja je zdaj vendarle dočakala začetek resne prenove. V okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, so se lotili obsežnega projekta. Več je Borisu Žgajnarju povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubjane, Blaž Peršin. Dve leti torej do otvoritve prenovljene Cukrarne kjer bomo, kot je povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubjane Blaž Peršin, lahko doživeli prostor novega centra za sodobno umetnost v povsem novi, drugačni dimenziji. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo, kakšne spremembe so se na področju energijske učinkovitosti zgodile v Velenju.


15.03.2019

Podnebni štrajk: Ne bomo odnehali!

Po vzoru 16-letne švedske dijakinje Grete Thunberg se protestu proti podnebnim spremembam pridružujejo mladi iz 123 držav, tudi iz Slovenije.


13.03.2019

Kolesarske povezave v Kranju

V Kranju nastajajo nove kolesarske poti, saj so se v sklopu projekta »Kolesarske povezave v Kranju« v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, lotili obsežnega projekta. Gre za največji sklop ureditve in dopolnitve kolesarske infrastrukture v Kranju doslej. Dela so se že začela, več o projektu pa je Borisu Žgajnarju povedal podžupan mestne občine Kranj, Janez Černe.


09.03.2019

Slovensko razvojno sodelovanje

Slovenija je donatorica razvojne pomoči postala leta 2004, ko se je pridružila Evropski uniji. Prednostna usmeritev slovenskega razvojnega sodelovanja so države Zahodnega Balkana, več slovenskih nevladnih organizacij – v sodelovanju s partnerskimi organizacijami v posamezni partnerski državi – pa je dejavnih v Afriki. Ena takih organizacij je tudi FER – Forum za enakopraven razvoj, ki na primer v Ugandi izvaja projekt, namenjen večji varnosti preskrbe s hrano in pitno vodo, v Albaniji, v občini Puka, pa ženske učijo kozjereje, s katero jim bo zagotovljena samozadostnost.


08.03.2019

Kje je Slovenija na lestvicah spolne (ne)enakosti v EU?

Evropski inštitut za enakost med spoloma je ena manjših evropskih agencij, ki pa pokriva zelo obsežno področje. Čez nekaj tednov desetletno vodenje tega inštituta končuje Virginija Langbakk in z njo se bo ob mednarodnem dnevu žena pogovarjala Nataša Štefe. Kje so vrzeli med spoloma največje in kje najmanjše? Kam se na lestvici spolne (ne)enakosti 28-ih držav članic uvršča naša država? In zakaj se leta 2019 sploh še pogovarjamo o tem?


06.03.2019

Mestno jedro in Glavni trg v Novem mestu

Začenjamo s serijo desetih oddaj v katerih predstavljamo projekte, ki so jih mestne občine izvedle s pomočjo financiranja Evropskih skladov. Gre za področje trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb in projekte, ki prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij. V Novem mestu so cilju sledili in ga uspešno tudi izvedli s prenovo mestnega jedra. Pri poseganju v prostor so želeli ambient predvsem nadgraditi in izpostaviti njegove posebnosti. Kraju dodajanje novih lastnosti ne prinaša dodane vrednosti zato so se, kot v pogovoru z Borisom Žgajnarjem pravi Iztok Kovačič, vodja urada za prostor in razvoj mestne občine Novo mesto, posvetili poudarjanju njegovih lastnih kakovosti. Obnovo mestnega jedra in Glavnega trga sta, v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirali tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo kakšne spremembe se obetajo v Kranju.


06.03.2019

Jutranji blues

Prebujanje s kitarskim bluesom pionirja Walterja Furryja Lewisa, ki je za igranje kitare prvi uporabil vrat steklenice. Pesem mu je posvetila tudi Joni Mitchell.


04.03.2019

Sergej Polunin v Ljubljani

V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.


02.03.2019

Pustna razglednica z Opčin

Manj znano karnevalsko povorko od tistih iz naših tradicionalnih pustnih prestolnic, pa zato nič manj razkošno in norčavo, najdemo pri naših zamejcih na tržaškem Krasu. Na Opčinah nad Trstom letos pripravljajo že 52. sprevod Kraškega pusta, kake 4 ure trajajoč spektakel s tematskimi vozovi in številnimi pustnimi skupinami od blizu in daleč


01.03.2019

Pozor, motoristi so spet med nami

Toplo vreme je prebudilo voznike enoslednih vozil, a nanje še posebej zdaj na začetku sezone preži nešteto nevarnosti. Asfalt je še hladen, tudi pesek je na njem, gume se dlje časa ogrevajo, motoristi zaradi sonca, ki je nižje, slabše vidijo, tudi drugi jih težje opazijo, niso še navajeni, da so spet na cesti … Na kaj naj bodo motoristi pozorni in kako naj se obnašajo drugi, da bodo motoristi lažje preživeli, povzema Vojko Safran, ki je vodja izobraževanja motoristov na poligonu varne vožnje na Vranskem.


01.03.2019

Maša Pupaher

Maša Pupaher, 23-letna študentka psihologije, je oseba s slepoto. Maša pravi, da je treba človeka najprej nasloviti kot osebo, ne pa takoj izpostavljati njegove invalidnosti.


27.02.2019

Jutranji funk

Jutranje prebujanje s funkom in voditeljem Majem Valerijem! Ob rojstnem dnevu Deana Dvornika ponujamo priložnost za ples, zagotovilo za primerno budnico pa sta Kineski zid in Miladojka Youneed.


22.02.2019

Najboljši za volanom

Zakaj je izbiranje najboljših mladih voznikov v kategoriji od 18 do 24 let sploh pomembno, kakšne so izkušnje mladih voznic in voznikov ter kako na akcijo gledajo vpleteni v projekt prometne varnosti?


20.02.2019

Ljubezenski evri za turške "srčne izbrance"

Najprej prijazno sporočilo, potem nekaj ljubezenskih izjav in smo kmalu pri nakazilih in turški nadaljevanki. 200.000 evrov štirinajstih komitentk je končalo pri "srčnih izbrancih" v Turčiji. Strokovne službe Nove KBM so v zadnjem času zasledile nakazila v tujino (večinoma v Turčijo), ki ustrezajo tako imenovani tipologiji ljubezenskih prevar, opisuje Laura Jekler, vodja Oddelka za preprečevanje prevar. 


19.02.2019

Najboljši mladi voznik in voznica

Prejšnji četrtek, 14. februarja, se je začela letošnja akcija “Najboljši za volanom”, ki jo je Avto-moto zveza Slovenije prvič izvedla že leta 1993. Takrat so izbirali samo najboljšega, ne glede na spol, zmagala je mlada voznica, tako je bilo tudi v zadnjih treh letih, ko so akcijo na novo oživili, letos pa bomo dobili dva zmagovalca – najboljšo voznico in najboljšega voznika. Akcijo so predstavili danes v Centru varne vožnje na Vranskem, na Valu 202, ki se tudi letos pridružuje akciji, jo bomo še bolj podrobno v petek ob 12.00.


17.02.2019

Intervju: Luka Dončić o življenju v Ameriki in ligi NBA

Na Valu 202 prisluhnite pogovoru Francija Pavšerja z Luko Dončićem. Slovenski športnik leta 2018 v svoji krstni sezoni lige NBA blesti v ZDA.


15.02.2019

Prva Odbita do bita na Valu 202 - 16. 2. 2011

Odbita do bita praznuje 8. rojstni dan. 16. februarja 2011 smo govorili o novi generaciji spletne telefonije. Prvo oddajo je pripravil Matej Praprotnik.


Stran 60 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov