Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fonolaboratorij ali jezikovni laboratorij je studio, v katerem je programska oprema, ki v kombinaciji z zelo kakovostnimi posnetki govora in izgovorjave posameznih glasov omogoča raziskovanje vsakega glasu in naglasa v slovenščini. Raziskovalci se bodo še posebej osredotočili na snemanje in preučevanje slovenskih narečij, razloži predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič.
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bogatejši za prvi fonolaboratorij v Sloveniji
Fonolaboratorij ali jezikovni laboratorij je studio, v katerem je programska oprema, ki v kombinaciji z zelo kakovostnimi posnetki govora in izgovorjave posameznih glasov omogoča raziskovanje vsakega glasu in naglasa v slovenščini. Raziskovalci se bodo še posebej osredotočili na snemanje in preučevanje slovenskih narečij, razloži predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič.
"Morda se zdi to zelo ozko raziskovalno področje. Vendar pa so to raziskave, ki vodijo do tega, da lahko kompetentno svetujemo, kako naj sodobni govorec izgovori neko besedo."
Fonolaboratorij bo omogočil dobro sodelovanje Inštituta z drugimi raziskovalnimi ustanovami.
"Upam, da nas bo še bolj povezal. Skozi čas pa računam, da bo okrepil tako raziskovanje kot tudi zanimanje za govorjeno slovenščino. Če bo več ljudi zanimala govorjena slovenščina, bomo lahko ljudem ponudili boljše podatke in jim tudi veliko bolje svetovali."
Jezikovni laboratorij bo tako omogočil nujne raziskave sodobnega govorjenega jezika, ki bodo v pomoč tudi vsakdanjemu govorcu. Njegov namen je, da bi bili govorci slovenščine z jezikom v javnosti čim bolj zadovoljni in da se ne bi nikoli znašli v komunikacijski zadregi.
Fonolaboratorij ali jezikovni laboratorij je studio, v katerem je programska oprema, ki v kombinaciji z zelo kakovostnimi posnetki govora in izgovorjave posameznih glasov omogoča raziskovanje vsakega glasu in naglasa v slovenščini. Raziskovalci se bodo še posebej osredotočili na snemanje in preučevanje slovenskih narečij, razloži predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič.
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bogatejši za prvi fonolaboratorij v Sloveniji
Fonolaboratorij ali jezikovni laboratorij je studio, v katerem je programska oprema, ki v kombinaciji z zelo kakovostnimi posnetki govora in izgovorjave posameznih glasov omogoča raziskovanje vsakega glasu in naglasa v slovenščini. Raziskovalci se bodo še posebej osredotočili na snemanje in preučevanje slovenskih narečij, razloži predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič.
"Morda se zdi to zelo ozko raziskovalno področje. Vendar pa so to raziskave, ki vodijo do tega, da lahko kompetentno svetujemo, kako naj sodobni govorec izgovori neko besedo."
Fonolaboratorij bo omogočil dobro sodelovanje Inštituta z drugimi raziskovalnimi ustanovami.
"Upam, da nas bo še bolj povezal. Skozi čas pa računam, da bo okrepil tako raziskovanje kot tudi zanimanje za govorjeno slovenščino. Če bo več ljudi zanimala govorjena slovenščina, bomo lahko ljudem ponudili boljše podatke in jim tudi veliko bolje svetovali."
Jezikovni laboratorij bo tako omogočil nujne raziskave sodobnega govorjenega jezika, ki bodo v pomoč tudi vsakdanjemu govorcu. Njegov namen je, da bi bili govorci slovenščine z jezikom v javnosti čim bolj zadovoljni in da se ne bi nikoli znašli v komunikacijski zadregi.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Dr. Aleks Jakulin je pod prste za poletno branje vzel knjigo Miha Mazzinija- Nemška loterija.
Aleks Jakulin v poletno branje ponula Miha Mazzinija in sicer knjigo Nemško poletje.
Rajka Bračun Sova v branje priporoča knjigo Lidije Tavčar: Videla sem svet in življenje, ki opisuje pot Ivanje Kobilce, najbolj znane slovenske slikarke.
Oblikovalka čevljev Alja Viryent Novak je navdušena nad knjigo Rework.
Neveljaven email naslov