Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije, dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik konverzije vojašnice na Metelkovi v kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko. Še vedno je prepričan, da bi bila demilitarizacija realna možnost, ki pa smo jo zamudili in da so danes nujne še bistveno globlje spremembe, kot samo razorožitev.

Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije

Marko Hren je tudi dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik tega, da bi vojašnica na Metelkovi postala kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko.

"Ko enkrat stopiš na pot vzpostavljanja vojske in vstopa v zavezništvo Nato, ni več mogoče misliti samostojnega koncepta, kot ga je imela takrat Kostarika, da se v regiji pozicioniraš kot dejansko nevtralna in neoborožena država, ki generira projekte, ki blažijo konflikte in jih rešujejo. Mi nismo vzpostavili institucij za te namene. O tem zato ne moremo več razpravljati, lahko samo kritiziramo, da smo stopili na pot oboroževanja, oboroževalnih tekem in sodelovanja v vojaških operacijah zunaj. Mi smo takrat predlagali drug koncept razvijanja institucij in politične, diplomatske teže na povsem drugih mehanizmih, kot jih imamo zdaj."

Da kultura nenasilja ni preživela, je po Hrenovem mnenju veliko razlogov. "Razlog, da takratna pobuda ni preživela, ni samo realen politični in varnostni položaj tistega trenutka, temveč predvsem razsežnost problema militarizacije kot take. Če smo takrat o militarizmu razmišljali predvsem v kontekstu političnega položaja razkroja Jugoslavije, je danes treba o njem razmišljati precej globlje. Razlogi za prezir in nasilje so v pohabljeni duhovnosti, etiki, vrednotah te civilizacije. To je globinski problem, ki ga ne rešiš v desetih, dvajsetih, niti v tridesetih letih. To je tako resen problem, v katerega bi morali intelektualci, misleči ljudje, danes zreti z vso pozornostjo in se tudi ustrezno organizirati. Jaz take organizirane forme, kot je bilo mirovno gibanje takrat, ki je bilo sposobno ustvariti velike zgodbe, danes ne vidim."

V preletu tujih letal v čast prizadevanjem zdravstvenih delavk in delavcev ob pandemiji covida 19 vidi eno od največjih simbolnih potez, ki kažejo na to, da stanje v državi ni v redu. "Da se civilni projekt, kot je spopadanje s pandemijo, zaznamuje s preletom tujih vojaških letal, je nevzdržno. To je popolnoma neprimerna poteza. Takih potez je več, tudi drugod po svetu. Spopadanje s pandemijo je tipičen primer za diagnosticiranje stanja, v katerem je civilizacija."