Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vnovična in strožja splošna omejitev zbiranja je onemogočila delo številnim organizatorjem javnih prireditev, spremembe pa spremlja veliko nejasnosti
Nenehne spremembe in zaostritve začasnih splošnih omejitev oziroma prepovedi zbiranja ljudi še naprej onemogočajo delo v t. i. industriji srečanj. Javne prireditve so bile zaradi bolezni novega koronavirusa prve prepovedane, letošnje leto je za organizatorje, nastopajoče in druge sodelujoče tako rekoč izgubljeno. V tem tednu so se ukrepi le še zaostrovali – sprva z obvezno prilogo pozitivnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob vlogi za izdajo dovoljenja za javne prireditve, v sredo pa še s spremembo odloka, ki začasno prepoveduje zbiranje več kot 10 ljudi.
"Nekaj začetnega optimizma po prvem delu sproščanja ukrepov je hitro zbledelo. Moje karte je podjetje, ki sto odstotkov dohodkov ustvari od prodaje vstopnic, ki pa je danes padla na skoraj nič. Naš končni rezultat ni nič, ampak negativna vrednost. Z veliko žalostjo in težkim srcem tako spremljamo tudi nov val odpovedi, ki se je začel v tem tednu. Organizatorji dogodkov živijo v popolni negotovosti glede prihodnjih ukrepov in omejitev. Še tisti, ki so vztrajali in se trudili, zdaj obupujejo, odpovedujejo dogodke in se ne odločajo za izvedbo novih projektov." – direktor podjetja Moje karte Aljaž Mavrič
Na NIJZ so nam pojasnili, da so v torek pregledali približno dvesto vlog, od katerih je bilo dvajset zavrnjenih. Poudarili so, da število vlog ne kaže tudi dejanskega števila dogodkov, za katere so bile vloge poslane, saj so nekateri vloge poslali še enkrat, jih dopolnili ali spremenili. Nekateri prijavitelji v oddanih vlogah navedejo več datumov prireditve, vendar v enakih pogojih izvedbe. Vlogo NIJZ takrat obravnava enkrat, saj se mnenje nanaša na pogoje.
"Vlada se vede, kot da je skrb za javno zdravje v prvi vrsti skrb vsakega državljana, kar je popolnoma nesmiselno, saj govorimo o epidemiološki sliki, statistiki, mehanizmu prenosa virusov. To niso znanja, ki bi jih vsak prebivalec Slovenije imel. Edino smiselno bi bilo, da vlada ali NIJZ pripravi zelo preprosta, jasna navodila, ki bi v enaki meri veljala za vse. Zdi se mi, da so seznami izjem daljši od seznamov tistih, za katere nekaj velja. Za različne gospodarske subjekte veljajo popolnoma različna navodila," - je poudaril avtor, režiser in performer Jure Novak.
Na Ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da so dogodki z do petstoti obiskovalci dovoljeni za vse prireditve, ki že imajo dovoljenje in pozitivno mnenje NIJZ, organizatorji za prireditve do petdeset obiskovalcev pa pozitivnega mnenja NIJZ ne potrebujejo, morajo pa upoštevati priporočila NIJZ.
"Moje mnenje je, da se ne dela razlike med gostinskimi obrati in manjšimi prireditvami, kot jih prirejamo mi. Vseeno je, ali se v gostilni predvaja 'playlista' ali pa na takih prireditvah namesto 'playliste' didžej predvaja glasbo." – Darči Kruševac, društvo Subart
Vnovična in strožja splošna omejitev zbiranja je onemogočila delo številnim organizatorjem javnih prireditev, spremembe pa spremlja veliko nejasnosti
Nenehne spremembe in zaostritve začasnih splošnih omejitev oziroma prepovedi zbiranja ljudi še naprej onemogočajo delo v t. i. industriji srečanj. Javne prireditve so bile zaradi bolezni novega koronavirusa prve prepovedane, letošnje leto je za organizatorje, nastopajoče in druge sodelujoče tako rekoč izgubljeno. V tem tednu so se ukrepi le še zaostrovali – sprva z obvezno prilogo pozitivnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob vlogi za izdajo dovoljenja za javne prireditve, v sredo pa še s spremembo odloka, ki začasno prepoveduje zbiranje več kot 10 ljudi.
"Nekaj začetnega optimizma po prvem delu sproščanja ukrepov je hitro zbledelo. Moje karte je podjetje, ki sto odstotkov dohodkov ustvari od prodaje vstopnic, ki pa je danes padla na skoraj nič. Naš končni rezultat ni nič, ampak negativna vrednost. Z veliko žalostjo in težkim srcem tako spremljamo tudi nov val odpovedi, ki se je začel v tem tednu. Organizatorji dogodkov živijo v popolni negotovosti glede prihodnjih ukrepov in omejitev. Še tisti, ki so vztrajali in se trudili, zdaj obupujejo, odpovedujejo dogodke in se ne odločajo za izvedbo novih projektov." – direktor podjetja Moje karte Aljaž Mavrič
Na NIJZ so nam pojasnili, da so v torek pregledali približno dvesto vlog, od katerih je bilo dvajset zavrnjenih. Poudarili so, da število vlog ne kaže tudi dejanskega števila dogodkov, za katere so bile vloge poslane, saj so nekateri vloge poslali še enkrat, jih dopolnili ali spremenili. Nekateri prijavitelji v oddanih vlogah navedejo več datumov prireditve, vendar v enakih pogojih izvedbe. Vlogo NIJZ takrat obravnava enkrat, saj se mnenje nanaša na pogoje.
"Vlada se vede, kot da je skrb za javno zdravje v prvi vrsti skrb vsakega državljana, kar je popolnoma nesmiselno, saj govorimo o epidemiološki sliki, statistiki, mehanizmu prenosa virusov. To niso znanja, ki bi jih vsak prebivalec Slovenije imel. Edino smiselno bi bilo, da vlada ali NIJZ pripravi zelo preprosta, jasna navodila, ki bi v enaki meri veljala za vse. Zdi se mi, da so seznami izjem daljši od seznamov tistih, za katere nekaj velja. Za različne gospodarske subjekte veljajo popolnoma različna navodila," - je poudaril avtor, režiser in performer Jure Novak.
Na Ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da so dogodki z do petstoti obiskovalci dovoljeni za vse prireditve, ki že imajo dovoljenje in pozitivno mnenje NIJZ, organizatorji za prireditve do petdeset obiskovalcev pa pozitivnega mnenja NIJZ ne potrebujejo, morajo pa upoštevati priporočila NIJZ.
"Moje mnenje je, da se ne dela razlike med gostinskimi obrati in manjšimi prireditvami, kot jih prirejamo mi. Vseeno je, ali se v gostilni predvaja 'playlista' ali pa na takih prireditvah namesto 'playliste' didžej predvaja glasbo." – Darči Kruševac, društvo Subart
V sedmi epizodi se znova lotevamo japonske kulture in športa. Znova nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da so Japonci strastni bralci umetniško dovršenih stripov manga ter ljubitelji animiranih filmov. Najbolj popularen šport pa je baseball!
Podali smo se na ljubljanske ulice in iskali poti, kjer naša prestolnica njenim prebivalcem predstavlja raj pohodništva.
V šesti epizodi zanimivosti o Japonski se lotevamo tamkajšnjega načina življenja, pri čemer nam pomaga japonologinja Katarina Petaci. Kot pravi, so Japonci izredno vljudni in tihi, čeprav jih različne melodije in zvoki spremljajo ves dan. To, da so bili 200 let zaprti od zunanjega sveta, se odraža v zelo homogeni kulturi.
Ugotavljamo, da je Ptuj zelo mirno in zato prijetno mesto za družinsko življenje in turiste. Kakšno pa je življenje mladih v najstarejšem slovenskem mestu? Pogovarjali smo se z dvema aktivnima predstavnikoma mlajše generacije, ki si želita, da bi bilo podobno angažiranih še več njunih vrstnikov.
Mestni kino Ptuj ima dolgo zgodovino in velja za najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Kino je eno od pobudnikov in gonilnih členov Art kino mreže, ki povezuje slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prepričani so, da lahko z izbranim izobraževalnim programom v ljubitelje kakovostnega filma vzgojijo tako otroke in mladostnike kot tudi tiste nekoliko starejše obiskovalce. Več o tem pa s Tino Maroh, zunanjo sodelavko Mestnega kina Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Ptujčani pa so tudi izjemno ponosni na svojo zgodovino, še posebej na tisti del iz časov, ko so tod vladali Rimljani. V tretjem stoletju je bil Ptuj največje mesto na slovenskem, večje kot je bil tedanji London ali Dunaj. Obiskali smo Rimski kamp Poetovio, kjer po novem prek celega leta, ne le v času Rimskih iger, obujajo spomin na antične čase.
Štajerska vina so nas popeljala do današnje prve postojanke. Najbolj markanten simbol Ptuja in prva stvar ki jo zagledamo, ko se vozimo proti Ptuju je čudovit Ptujski grad, ki kraljuje nad mestom in reko Dravo. Globoko v kletnih prostorih gradu pa so na ogled in pokušino najboljša vina, ki jih lahko ponudi Ptuj z okolico.
Čas Olimpijskih iger v Tokiu je tudi čas, ko poskušamo najti kakšno stično točko med Japonsko in Slovenijo, kakšen drobec, ki nas povezuje. In enega takih drobcev smo našli v koledarju korporacije JTB, ki je daleč največja potovalna agencija na Japonskem. Za naslovnico svojega letošnjega koledarja z letnico 2021 z naslovom »Prelepi kraji, ki jih moraš v življenju obiskati vsaj enkrat.« je poleg večinoma razvpitih globalnih turističnih točk izbrala fotografijo očarljive vasice in vinskih gričev slovenskega Jeruzalema.
V peti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so kamikaze. Izraz sega v 13. stoletje, ko so Mongoli vdirali na Japonsko, povezan pa je z besedama duh in veter. Danes ga najpogosteje povezujemo s piloti iz 2. svetovne vojne. Njihova naloga je bila, da se z letalom zaletijo v sovražnikove ladje.
Z lanskim prešernovim nagrajencem za življensko delo, fotografom in odličnim poznavalcem fotografij Stojanom Kerblerjem smo se pogovarjali o njegovem domačem kraju, kjer je tudi dobil inspiracijo za mnoge projekte.
Z nekdanjim boksarjem smo se pogovarjali o tem, kako je odraščanje in življenje na Ptuju vplivalo na njegovo kariero ter zakaj tudi po končani športni poti še vedno živi na Ptuju.
Eden najbolj strastnih slovenskih navijačev naših športnikov na olimpijskih igrah ta hip je gotovo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, katerega številne knjige govorijo prav o športnikih in športu. Kako športni navdušenec Primož doživlja igre in kako je doživel uspeh svojega zlatega soimenjaka, o katerem je pred kratkim napisal zgodbo?
S kolesom smo se popeljali po Dravski kolesarski poti, ki poteka skozi 4 države. Ob 710 kilometrov dolgi reki Dravi so na približno 150 kilometrih speljane tudi urejene kolesarske poti ob slovenskih bregovih, od Dravograda do Središča ob Dravi. Mnogi menijo, da je Dravska kolesarska pot najlepša prav v okolici Ptuja, Miha Švalj pa je pred mikrofon povabil dobrega poznavalca te poti Petra Mesariča.
Presenetljivo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji nahajališča zlata in da je prod Mure in Drave zlatonosen. V njem se torej skrivajo zlate luskice, ki jih podobno kot v znanih dokumentarnih oddajah z Aljaske, izpirajo iz rečnega proda. Še več - svojčas je na bregovih reke Drave vladala prava zlata mrzlica, ko so letno izprali tudi do 12 kilogramov zlata. Ob zlatonosni reki Dravi smo se pogovarjali z izdelovalcem nakita Srečkom Molkom in hidroinženirjem dr. Sašem Šantlom.
V četrti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so bili samuraji. Pripadniki elitnega vojaškega razreda, ki so bili izurjeni v različnih veščinah. Obenem pa so morali biti zelo izobraženi. Njihova naloga je bila, da služijo gospodarju in ga ščitijo. Znani pa so bili predvsem po zelo strogem etičnem kodeksu.
V sklopu projekta Tokio doma smo obiskali Planinski dom na Kalu, priljubljeno izletniško točko nad Hrastnikom.
V tretji epizodi zanimivosti o Japonski posegamo v zgodovino. Razložimo, kdo so gejše, ki jih še danes srečujemo v deželi vzhajajočega sonca.
Hrastnik ni samo namizni tenis, Hrastnik ni samo slalom na divjih vodah. Hrastnik je še mnogo več, je tudi alpinizem in športno plezanje.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti. Čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico in da se za industrijsko sivino skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. In da nam je v reportaži zmanjkalo časa za številne druge zanimivosti: denimo festival zasavske kulinarike Funšterc, jamatlon, zgodovina rudarskih marionet in pohodniške destinacije.
Mlada Zagorjana Aljaž in Janez o življenju v Zagorju, mladih in priložnostih, ki jih nudi njun rodni kraj, pa tudi o rivalstvu med prebivalci zasavske trojice.
Neveljaven email naslov