Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vnovična in strožja splošna omejitev zbiranja je onemogočila delo številnim organizatorjem javnih prireditev, spremembe pa spremlja veliko nejasnosti
Nenehne spremembe in zaostritve začasnih splošnih omejitev oziroma prepovedi zbiranja ljudi še naprej onemogočajo delo v t. i. industriji srečanj. Javne prireditve so bile zaradi bolezni novega koronavirusa prve prepovedane, letošnje leto je za organizatorje, nastopajoče in druge sodelujoče tako rekoč izgubljeno. V tem tednu so se ukrepi le še zaostrovali – sprva z obvezno prilogo pozitivnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob vlogi za izdajo dovoljenja za javne prireditve, v sredo pa še s spremembo odloka, ki začasno prepoveduje zbiranje več kot 10 ljudi.
"Nekaj začetnega optimizma po prvem delu sproščanja ukrepov je hitro zbledelo. Moje karte je podjetje, ki sto odstotkov dohodkov ustvari od prodaje vstopnic, ki pa je danes padla na skoraj nič. Naš končni rezultat ni nič, ampak negativna vrednost. Z veliko žalostjo in težkim srcem tako spremljamo tudi nov val odpovedi, ki se je začel v tem tednu. Organizatorji dogodkov živijo v popolni negotovosti glede prihodnjih ukrepov in omejitev. Še tisti, ki so vztrajali in se trudili, zdaj obupujejo, odpovedujejo dogodke in se ne odločajo za izvedbo novih projektov." – direktor podjetja Moje karte Aljaž Mavrič
Na NIJZ so nam pojasnili, da so v torek pregledali približno dvesto vlog, od katerih je bilo dvajset zavrnjenih. Poudarili so, da število vlog ne kaže tudi dejanskega števila dogodkov, za katere so bile vloge poslane, saj so nekateri vloge poslali še enkrat, jih dopolnili ali spremenili. Nekateri prijavitelji v oddanih vlogah navedejo več datumov prireditve, vendar v enakih pogojih izvedbe. Vlogo NIJZ takrat obravnava enkrat, saj se mnenje nanaša na pogoje.
"Vlada se vede, kot da je skrb za javno zdravje v prvi vrsti skrb vsakega državljana, kar je popolnoma nesmiselno, saj govorimo o epidemiološki sliki, statistiki, mehanizmu prenosa virusov. To niso znanja, ki bi jih vsak prebivalec Slovenije imel. Edino smiselno bi bilo, da vlada ali NIJZ pripravi zelo preprosta, jasna navodila, ki bi v enaki meri veljala za vse. Zdi se mi, da so seznami izjem daljši od seznamov tistih, za katere nekaj velja. Za različne gospodarske subjekte veljajo popolnoma različna navodila," - je poudaril avtor, režiser in performer Jure Novak.
Na Ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da so dogodki z do petstoti obiskovalci dovoljeni za vse prireditve, ki že imajo dovoljenje in pozitivno mnenje NIJZ, organizatorji za prireditve do petdeset obiskovalcev pa pozitivnega mnenja NIJZ ne potrebujejo, morajo pa upoštevati priporočila NIJZ.
"Moje mnenje je, da se ne dela razlike med gostinskimi obrati in manjšimi prireditvami, kot jih prirejamo mi. Vseeno je, ali se v gostilni predvaja 'playlista' ali pa na takih prireditvah namesto 'playliste' didžej predvaja glasbo." – Darči Kruševac, društvo Subart
Vnovična in strožja splošna omejitev zbiranja je onemogočila delo številnim organizatorjem javnih prireditev, spremembe pa spremlja veliko nejasnosti
Nenehne spremembe in zaostritve začasnih splošnih omejitev oziroma prepovedi zbiranja ljudi še naprej onemogočajo delo v t. i. industriji srečanj. Javne prireditve so bile zaradi bolezni novega koronavirusa prve prepovedane, letošnje leto je za organizatorje, nastopajoče in druge sodelujoče tako rekoč izgubljeno. V tem tednu so se ukrepi le še zaostrovali – sprva z obvezno prilogo pozitivnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob vlogi za izdajo dovoljenja za javne prireditve, v sredo pa še s spremembo odloka, ki začasno prepoveduje zbiranje več kot 10 ljudi.
"Nekaj začetnega optimizma po prvem delu sproščanja ukrepov je hitro zbledelo. Moje karte je podjetje, ki sto odstotkov dohodkov ustvari od prodaje vstopnic, ki pa je danes padla na skoraj nič. Naš končni rezultat ni nič, ampak negativna vrednost. Z veliko žalostjo in težkim srcem tako spremljamo tudi nov val odpovedi, ki se je začel v tem tednu. Organizatorji dogodkov živijo v popolni negotovosti glede prihodnjih ukrepov in omejitev. Še tisti, ki so vztrajali in se trudili, zdaj obupujejo, odpovedujejo dogodke in se ne odločajo za izvedbo novih projektov." – direktor podjetja Moje karte Aljaž Mavrič
Na NIJZ so nam pojasnili, da so v torek pregledali približno dvesto vlog, od katerih je bilo dvajset zavrnjenih. Poudarili so, da število vlog ne kaže tudi dejanskega števila dogodkov, za katere so bile vloge poslane, saj so nekateri vloge poslali še enkrat, jih dopolnili ali spremenili. Nekateri prijavitelji v oddanih vlogah navedejo več datumov prireditve, vendar v enakih pogojih izvedbe. Vlogo NIJZ takrat obravnava enkrat, saj se mnenje nanaša na pogoje.
"Vlada se vede, kot da je skrb za javno zdravje v prvi vrsti skrb vsakega državljana, kar je popolnoma nesmiselno, saj govorimo o epidemiološki sliki, statistiki, mehanizmu prenosa virusov. To niso znanja, ki bi jih vsak prebivalec Slovenije imel. Edino smiselno bi bilo, da vlada ali NIJZ pripravi zelo preprosta, jasna navodila, ki bi v enaki meri veljala za vse. Zdi se mi, da so seznami izjem daljši od seznamov tistih, za katere nekaj velja. Za različne gospodarske subjekte veljajo popolnoma različna navodila," - je poudaril avtor, režiser in performer Jure Novak.
Na Ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da so dogodki z do petstoti obiskovalci dovoljeni za vse prireditve, ki že imajo dovoljenje in pozitivno mnenje NIJZ, organizatorji za prireditve do petdeset obiskovalcev pa pozitivnega mnenja NIJZ ne potrebujejo, morajo pa upoštevati priporočila NIJZ.
"Moje mnenje je, da se ne dela razlike med gostinskimi obrati in manjšimi prireditvami, kot jih prirejamo mi. Vseeno je, ali se v gostilni predvaja 'playlista' ali pa na takih prireditvah namesto 'playliste' didžej predvaja glasbo." – Darči Kruševac, društvo Subart
Čvrst medgeneracijski dialog smo poskušali zgraditi na Gimnaziji Celje – Center, kjer so se nam pridružili mladi zagnani dijaki in starejši Celjani. Osrednja gostja je humanitarka, zdravnica, pobudnica pretresljivega projekta Vida in tudi nekdanja dijakinja omenjene gimnazije Ninna Kozorog.
Na Osnovni šoli Makole smo za Dan 202 pripravili presenečenje. "Svojo" osnovno šolo je obiskal svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser.
Danes je Dan202: v datumu imamo same ničle in dvojke. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič na našo pobudo ob 2:02 za Športni SOS objavil nekaj športnih zanimivosti o 202. V tem prispevku pa tudi o tem, kateri film je dolg natanko 202 minuti.
Potem ko so se na jutranjih vlakih v Ljubljano iz vseh koncev Slovenije potnikom pridružili znani glasbeniki: iz smeri Gorenjske Tomaž Štular (Bordo), iz smeri Primorske Rudi Bučar, iz smeri Zasavja Manca Trampuš in Domen Don Holc (Koala Voice) in iz smeri Dolenjske Gregor Strasbergar Štras (Mrfy), so se nam pridružili še v studiu.
Andrej Karoli in Iztok Mlakar se ob 30. obletnici izida kasete Štorije in baldorije pogovarjata o prvih srečanjih s kitaro, dialektu in življenjskem ciklu skladbe
Po poteh saksofona stopamo z Lovrom Ravbarjem: od Pihalnega orkestra Krško, do Branforda Marsalisa (Sting), domače zasedbe Miladojka Youneed in Raphaela Ravenscrofta, ki je zaznamoval skladbo Baker Street.
Sredi zime telesu nepreklicno zmanjkajo še zadnje zloge vitamina D, ki si ga je skladiščilo med poletno izpostavljenostjo soncu. Raziskave kažejo, da zimsko sonce te moči nima in da tudi iz hrane pri nas ne dobimo dovolj tega dragocenega vitamina, brez katerega telo ne zmore dobro skrbeti za kosti in imunski sistem. Nekatere raziskave kažejo, da je pozimi z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih. Kako vedeti, ali smo med njimi, ali je smiselno dodajati prehranska dopolnila s tem vitaminom kar za vsak primer, ali je lahko ob sončenju vitamina D tudi preveč?
Jan Plestenjak s predlogi od Bacha, via Paco De Lucia in Nile Rodgers do Erica Claptona.
Osrednji kulturni dogodek Cerknega je festival Jazz Cerkno, ki bo letos doživel že 25. izvedbo. Direktor festivala je Simon Kenda, ki nam je zaupal kako Jazz Cerkno živi v sožitju z barom Gabrijel in celoletnim festivalom Keltika. Zanimalo nas je še, kako kulturni program sovpada s športnim in kako privabljajo goste iz drugih koncev Slovenije in tujine.
Jakob Kobal je eden glasbeno najbolj zrelih mladincev na slovenski glasbeni sceni. 24-letni Idrijčan je nase opozoril z izjemnim singlom Cloudless Skies, ki je bil leta 2016 med najbolj predvajanimi slovenskimi skladbami na Valu 202. Na smučišču Cerkno nam bo na kulturni praznik v živo priredil minikoncert.
Smo Slovenci še smučarski narod, kako je s »slovensko« šolo smučanja, kako je z zanimanjem za smučanje med mladimi, zakaj alpsko smučanje ni več obvezen del osnovnošolske športne vzgoje, kako je z varnostjo na smučiščih …, to je le del vprašanj, ki jih bomo zastavili predsedniku in direktorju ZUTS, Združenja učiteljev in trenerjev smučanja, dr. Blažu Lešniku, ki se bo oglasil v terenskem studiu na smučišču Cerkno.
Manuela Božič Badalič je predsednica Združenja žičničarjev in direktorica RTC Cerkno. Letošnja zelena zima pomeni hud udarec za slovenske žičničarje, saj so pričakovali vsaj sprejem spremenjenega Zakona o žičnicah, ki bi naprave uvrstil v javno infrastrukturo. Kaj pomeni padec vlade za ta zakon, koliko smučišč bo še živelo in preživelo, bomo čez deset let sploh še lahko smučali v Sloveniji?
O razmerah na smučišču Peca pa je poizvedovala avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.
V Italiji je žičničarstvo pomembna panoga – pa ne zato, ker bi ustvarjala dobiček sama po sebi. Pri zahodnih sosedih ga zato po večini ne razumejo kot dobičkonosno dejavnost, ampak predvsem kot nujno podporo za dobičkonosnost v drugih segmentih zimsko-turistične gospodarske panoge. In še nekaj je: Italijani menijo, da je žičničarstvo temeljnega pomena za ohranjanje človekove prisotnosti v gorah. V nujnost javnih vložkov v žičnice zato ne dvomijo.
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
Iz male sobe v celjskem bloku do bistva strun skritih v litoželeznem okvirju. O dobrih in slabih frekvencah in o tem, kaj pomeni živeti glasbo.
Alpsko smučanje naj bi bilo že v slovenskih genih, tudi šolski sistem spodbuja to zimsko aktivnost, večina šol organizira smučarske zimske šole v naravi. Tretja postojanka akcije Val na snegu in ledu nas je zato ponovno vodila na Krvavec, kjer smo se skupaj z našimi poslušalkami in poslušalci zbrali na alpskih smučeh. Naš smučarski učitelj je bil dobitnik olimpijskega slalomskega brona iz Lillehammerja, trikratni zmagovalec tekem svetovnega pokala, predvsem pa karizmatična smučarska osebnost, ki je zaznamovala prvo samostojno obdobje slovenskega alpskega smučanja.
Davor Klarič in prijatelji Chick Corea, Procol Harum in Pink Floyd
Urbana legenda pravi, da je bas kitara s štirimi strunami po navadi uglašena enako kot kontrabas, kajti Bob je ustvaril basiste zato, da bi se kitaristi lahko po kom zgledovali.
Indijska kuhinja je raznovrstna, polna fantazije za dodatke in dišave, japonska je lepa za oči, indonezijska je znamenita, izredno ostra je korejska in prefinjena siamska. Kitajska pa je najbolj znana in najstarejša med vsemi azijskimi kuhinjami, piše v naši prvi kuharski knjigi o azijskih jedeh Kuharska umetnost Azije, ki je pri takratni Državni založbi Slovenije izšla leta 1977. Sicer Marinka Pečjak pri nas ni začela prva samo z azijsko kuhinjo. Napisala je tudi prvo knjigo o soji v kulinariki, in to v času, ko je ta veljala le za hrano za živali, ukvarjala se je z gobjimi jedmi, prva pisala tudi o kuhanju v mikrovalovni pečici in še čem.
Neveljaven email naslov